Dobra praksa SKP: Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje
Zaradi podnebnih in drugih okoljskih sprememb bo zanesljivost opraševanja v prihodnosti vse manjša, kar ogroža stabilno pridelavo hrane in s tem prehransko varnost. Pomen pestrosti opraševalcev bo zato še večji, saj bo zaradi podnebnih sprememb vloga divjih opraševalcev – zlasti čmrljev, ki so dejavni tudi v slabem vremenu – še pomembnejša kot danes.
Kar četrtini vrst čmrljev v Evropi grozi izumrtje. Ponekod po svetu se že soočajo s t. i. krizo opraševanja. Tako kot medonosno čebelo tudi divje opraševalce ogrožajo pomanjkanje hrane zaradi intenzivnega kmetijstva in podnebnih sprememb, neprimerna uporaba pesticidov ter bolezni. Poleg tega divje opraševalce ogroža tudi pomanjkanje primernih mest za gnezdenje.
S projektom želijo vsi člani partnerstva izboljšati prenos znanja v prakso na področju divjih opraševalcev v sadjarstvu ter tako izboljšati razmere za opraševalce v sadovnjakih in s tem povečati zanesljivost in kakovost opraševanja.
Upadanje populacij divjih čebel opažamo tudi v Sloveniji, vendar je zaradi naravnih danosti potencial divjih opraševalcev pri nas še vedno razmeroma velik. Ob pravočasnem ukrepanju ima Slovenija možnost postati model trajnostnega upravljanja populacij opraševalcev za zanesljivo pridelavo hrane in varovanje biotske raznovrstnosti. Projekt Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje je eden prvih korakov v tej smeri.
Projektno partnerstvo povezuje 14 članov. Poleg šestih kmetov sodelujejo še tri raziskovalne institucije, kmetijsko‑svetovalna služba, šola, regijski park, društvo in zasebni zavod: Nacionalni inštitut za biologijo (nosilec), Darsad d.o.o., Matjaž Škof, Stanislav Tojnko, Radovan Jelina, Anže Legat, Manca Omerzu (sadjarji), Zavod Jabolko, Kmetijski inštitut Slovenije, Kmetijsko‑gozdarski zavod Kranj, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Grm Novo mesto – Center biotehnike in turizma, Kozjanski park ter Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
Skupaj gradijo opraševalcem bolj prijazen svet.
Cilji
Glavni cilji projekta
- izboljšati prenos znanja v prakso na področju divjih opraševalcev v sadjarstvu,
- vzpostaviti dobre prakse varovanja opraševalcev na vzorčnih kmetijskih gospodarstvih in s tem
- izboljšati razmere za divje opraševalce v sadovnjakih ter prispevati k varovanju biotske raznovrstnosti,
- povečati zanesljivost in kakovost opraševanja.
Načini za dosego ciljev
- s prenosom znanja med vsemi člani partnerstva prek predavanj, delavnic in obiskov,
- s konkretnimi ukrepi v sadovnjakih, kot so postavljanje gnezdilnic za čebele samotarke, sejanje medovitih rastlin in vzpostavljanje travnikov za opraševalce.
Glavne aktivnosti
Aktivnosti lahko v grobem razdelimo na izobraževanje oziroma prenos znanja ter na aktivnosti v sadovnjakih.
Prvo leto
- Usposabljanje za sadjarje o opraševalcih (pripravil vodilni partner).
- Postavitev 24 sodobnih gnezdilnic za čebele samotarke (kmetje ob strokovnem vodstvu članov partnerstva).
- Setev 10 vrst medovitih rastlin (kmetje ob strokovnem vodstvu članov partnerstva) ter spremljanje opraševalcev na teh rastlinah.
- Začetek vzpostavljanja šestih travnikov za opraševalce (kmetje ob strokovnem vodstvu članov partnerstva).
Drugo leto
- Usposabljanje za sadjarje o biodiverziteti (pri pripravi so sodelovali vsi člani partnerstva, ki niso kmetje).
- Spremljanje naseljevanja čebel samotark (kmetje in vodilni partner).
- Setev 50 vrst medovitih rastlin (kmetje ob strokovnem vodstvu članov partnerstva) ter spremljanje opraševalcev na teh rastlinah.
- Nadaljevanje vzpostavljanja šestih travnikov za opraševalce (kmetje ob strokovnem vodstvu članov partnerstva).
Tretje leto
- Tretje usposabljanje za sadjarje (vsi člani partnerstva).
- Nadaljevanje aktivnosti v sadovnjakih (gnezdilnice, medovite rastline, travniki).
- Priprava priročnika Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje (vsi člani).
- Priprava štirih izobraževalnih videov (vsi člani).
- Izvedba predavanj (vodilni partner in kmetijsko‑svetovalna služba).
- Ekskurzija za študente (Grm Novo mesto in vodilni partner).
- Strokovni posvet (vsi člani).
Rezultati
Glavni dosežek projekta je bilo povečanje pozornosti na pomen pestrosti opraševalcev za sadjarstvo oziroma za kmetijstvo nasploh. Čeprav projekt v prvih dveh letih ni bil načrtno usmerjen navzven, je dosegel precej strokovne in medijske pozornosti.
V sadovnjakih, vključenih v projekt, so do takrat izboljšali prehranske in gnezdilne razmere za opraševalce. Izvajal se je program usposabljanja za kmete, predavanja in delavnice. Organiziran je bil tudi strokovni posvet, izdali pa so priročnik ter posneli izobraževalne video vsebine.