Dobra praksa SKP: Revitalizacija opuščene kmetije – Posestvo sončni raj
Z ženo Petro nikoli nista bila kmetovalca. Prvotna želja je bila najeti opuščeno kmetijo ali vsaj eno njivo, na kateri bi posejala nekaj zelišč in nekaj industrijske konoplje. Priložnost sta dobila prav na tej kmetiji, ki jo je Bogdan poznal že iz mladih dni. Najprej sta najela le njivo in jo skrbno obdelovala, kasneje pa je lastnik ponudil možnost najema celotne kmetije pod pogojem, da jo bosta vzorno obdelovala. Po njegovi smrti so dediči predlagali, naj kmetijo odkupiva.
Bogdan Mak
Odločitev za prevzem kmetije v okviru ukrepa za mladega prevzemnika je bila za Bogdana Maka precej smela. Medtem ko nekdo, ki kmetijo že ima, dobro ve, kako bo nadaljeval delo, je Bogdan Mak v trenutku odločitve s kmetovanjem šele začenjal. Kmetija, ki se je zaraščala več kot petindvajset let, je bila ob začetku v zelo slabem stanju. Bogdan in njegova žena Petra sta morala že v zgodnjih jutranjih urah, pred svojo redno službo (on kot inženir lesarstva, ona kot ekonomistka), hoditi na njivo okopavat zelišča. Ko sta najela celotno kmetijo, je bilo breme zanju preveliko. Zaradi obsega dela se je Bogdan odločil zapustiti službo in se v celoti posvetiti kmetiji, ki je predstavljala nov izziv in je bila potrebna temeljite oživitve. Po odkupu kmetije je postal mladi prevzemnik in kandidiral za podukrep Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete.
V okviru svojega nekoliko drugačnega, nekonvencionalnega pogleda na kmetijstvo – ko se je sam začel na novo učiti, obiskovati različna izobraževanja o pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov – je iskal tudi možnosti, kako ljudem ponuditi ne le prehranske izdelke, temveč tudi pridobljeno znanje. Na kmetiji so začeli pripravljati različne spremljevalne dogodke, kot so hoja po žerjavici, meditacije ob zvokih gongov, spust po vrvi (zipline) in gradnja lesenih objektov. Gre za dodatno ponudbo, povezano z naravnim okoljem, ki pa sama po sebi ni kmetijska dejavnost. Kmetijo, ki daje življenje in omogoča izvajanje teh aktivnosti, tako dopolnjujejo z dodano vrednostjo.
S takšnim pristopom želijo biti vzor drugim kmetijam, ki iščejo dodatne dejavnosti za preživetje. To je pravzaprav bistvo njihovega kmetovanja in konkretno projekta mladega prevzemnika – trajnostna in celovita oživitev nekdaj zapuščene kmetije.
Bogdan Mak | Avtor: Časopisno-založniška družba Kmečki Glas d. o. o.
Cilji
Glavni cilj je bila revitalizacija opuščene kmetije in v petih letih vzpostavitev učilnice na prostem. Eden od ciljev je bil tudi, da bi kmetija lahko preživljala družino. Z razširjeno ponudbo so na kmetiji že ustvarili dve delovni mesti, prizadevali pa so si čim prej dodati še eno. Želeli so se specializirati za proizvodnjo čajev, ki jih je bilo v Sloveniji težko dobiti – na primer čajev iz mete in melise, pripravljenih na nekoliko drugačen način. Cilj je bil tudi ponuditi ekološko pridelana in ekološko sušena zelišča proizvajalcem kozmetike, ki so potrebovali visokokakovostna zelišča, vzgojena v Sloveniji.
Čaje so tržili tudi prek večjega trgovskega sistema, vendar ne zgolj zaradi zaslužka, temveč predvsem zato, da bi na ta način promovirali svojo kmetijo. Njihov cilj je bil, da bi večino pridelkov kot končne izdelke prodali neposrednim kupcem, polizdelke pa obiskovalcem kmetije, ki bi jih ob tem tudi naučili, kako iz njih pripraviti končne izdelke.
Drevesa. | Avtor: Časopisno-založniška družba Kmečki Glas, d. o. o.
Rezultati/ koristi
Ekonomski vidik
Kmetija se je lahko že sama vzdrževala in preživela, obenem pa je zagotavljala dve redni delovni mesti.
Okoljski vidik
Z izvajanjem trajnostnega kmetovanja so prispevali k ohranjanju okolja, ponovni vzpostavitvi avtohtonih rastlinskih vrst ter ustvarjanju večje biotske raznovrstnosti.
Socialni vidik
Vsa večja dela na kmetiji – od sejanja, vzgoje rastlin, pobiranja pridelkov do njihove predelave – so poskušali izvajati na način, da so jih povezali z dogodki, namenjenimi širši javnosti. Obiskovalci so tako pridobivali nova znanja in izkušnje. Cilj je bil privabiti ljudi, da del svojega časa preživijo v naravi ter pridejo po znanje, na primer o tem, kako iz naravnih sestavin pripraviti prehranski ali kozmetični izdelek, kako pobrati pridelke z njiv in sadovnjakov ter kako jih predelati. Obiskovalci so lahko na kmetiji kupili tudi naravne sestavine, posušena zelišča in druge pridelke.
Na posestvu Sončni raj so obiskovalci prihajali po novo izkušnjo in doživetje. Izvedli so projekt Zasadimo, v katerega so vključili krajinske arhitekte, poznavalce avtohtonih rastlin in obiskovalce kmetije. Pri tem so se omejili na rastline, ki v Sloveniji rastejo najmanj 350 let. Vsak obiskovalec je lahko posadil rastlino ali drevo. V okviru petih dogodkov, ki jih je obiskalo več kot 700 ljudi, so zasadili raznovrstne rastline in ustvarili največji medoviti park z avtohtonimi rastlinami na Štajerskem. Za ta namen so namenili več kot 2,5 hektarja travnikov, ki jih želijo preoblikovati v ekstenzivne travniške sadovnjake z bogato biotsko raznovrstnostjo. Zasadili so jablane, češnje, hruške, slive, bezeg, rakitovec, češmin, dren in različne vrste jagodičevja – skupaj 450 sadnih dreves ter več kot 9000 rož, zelišč in trav, torej kar 9500 rastlin. Število sadik je simbolično predstavljalo eno rastlino za vsakega desetega prebivalca Maribora z okolico, s čimer so želeli pokazati, da je spremembe pri ohranjanju narave mogoče doseči tako na ravni mesta kot države in sveta.
Ob prvem Svetovnem dnevu čebel, 20. maja 2018, so pripravili Medeni dan, ki so ga popestrili številni zanimivi in znani gostje. Poleg kulinaričnih delavnic, delavnic izdelave naravne kozmetike in otroških animacij so obiskovalci lahko preizkusili tudi zipline Čebelji let, zasnovan kot simulacija čebeljega leta. Spust je potekal iz velikega panja v gozd in nazaj v panj. Dogodek je bil organiziran trajnostno – obiskovalci niso mogli priti z lastnimi vozili, temveč so imeli iz Maribora organiziran brezplačni avtobusni prevoz. Dogodek so enako izvedli tudi leta 2019.
Prek Lokalne akcijske skupine TOTI LAS so izvedli projekt Kmetija za zdrav življenjski slog, v okviru katerega so uredili učno pot s kmečko lopo, čebelnjakom in razgledno ploščadjo na drugi strani hriba. Iz vsega skupaj je nastala učilnica na prostem.
Povezovalni vidik
Kljub osmim hektarjem obdelovalnih površin kmetija ni imela lastnih strojev, saj bi bilo to ekonomsko neupravičeno. Vso mehanizacijo so najemali pri drugih ekoloških kmetih, ki so z njo razpolagali. Vključeni so bili v zadrugo Dobrina, katere ustanovni član so, saj verjamejo, da je prihodnost v zadružništvu in medsebojnem sodelovanju.
Posestvo sončni raj | Avtor: Časopisno-založniška družba Kmečki Glas, d. o. o.
Sofinanciranje
Sofinanciranje se je izvedlo v okviru podukrepa Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja 2014-2020 do 2022.
