Dobra praksa SKP: Reja avtohtonih pasem, kmetija Janeza Smrtnika
Ob takšnem načinu reje in trženju naše proizvodnje je nujno potrebna zgodba. Če ni za našim mesom ustrezne zgodbe, potem ga potrošnik obravnava kot vsako drugo meso od kjerkoli in iz kakršnekoli že reje. Zato se moramo še posebej truditi za prepoznavnost našega načina reje, naše kmetije, našega mesa.
Janez Smrtnik
Kmetija Kovk je ekološka kmetija, ki se razteza na nadmorski višini od 750 do 1100 metrov. Za rejo avtohtonih pasem so se odločili, ker so najbolj primerne za planinsko okolje, v katerem kmetujejo. Vodilo jih je zavedanje o pomenu ohranjanja kulturne dediščine, katere del so tudi avtohtone pasme domačih živali. Izdelki kmetije so pridelani, predelani in porabljeni v lokalnem okolju ter prodani lokalnim potrošnikom in turističnim obratom. Na ta način ekološka reja ne obremenjuje okolja.
Kmetija je avtohtone pasme imela že od nekdaj. Zmogljivosti reje so glede na razpoložljive površine in obremenitev zemljišč omejene, zato bi lahko proizvodnjo povečali le s pridobitvijo dodatnih zemljišč, kar pa je v planinskem okolju skoraj nemogoče. Pridobljena finančna sredstva iz ukrepov Kmetijsko okoljska podnebna plačila (KOPOP), Ekološko kmetovanje in Območja z omejenimi dejavniki kmetovanja (OMD) so za kmetijo pomembna predvsem kot moralna spodbuda za še bolj zavzeto delo. Ob zaključku obračunskega obdobja ostaja zadovoljstvo, da delo ni bilo opravljeno z izgubo, še pomembnejše pa je zavedanje, da s svojim delom ohranjajo avtohtone pasme, okolje in kulturno krajino. Na Jezerskem je ohranjanje avtohtone jezersko-solčavske ovce del identitete prostora, zato je njena reja za kmetijo ključnega pomena.
Gorska kmetija Kovk | Avtor: Časopisno-založniška družba Kmečki Glas, d. o. o.
Cilji
Cilj kmetije je ohranjati rejo, potrošnikom ponuditi zdravo hrano ter s prihodki ustvariti pogoje za posodabljanje kmetije. V prihodnosti želijo na kmetiji registrirati dopolnilno dejavnost lastne predelave mesa in se začeti ukvarjati tudi s turistično dejavnostjo. Pomemben cilj je tudi, da kmetija postopoma ponudi več delovnih mest, po možnosti za vse člane družine. Želja je, da se nekoč vse, kar na kmetiji pridelajo in predelajo, proda na domačem dvorišču in postreže na domači mizi, zato nameravajo registrirati dopolnilno dejavnost predelave mesa ter turizma na kmetiji.
Glavne aktivnosti
Avtohtone pasme, ki jih na kmetiji redijo (cikasto govedo, jezersko‑solčavske ovce, krško‑poljske prašiče, drežniške koze in štajerske kokoši), niso intenzivne pasme, zato je prireja manjša, kar pomeni tudi izpad dela dohodka. Finančna sredstva, ki jih prejmejo prek ukrepov Programa razvoja podeželja 2014–2020, to situacijo omilijo. Tudi v okviru drugih dejavnosti, kot je turizem, ima reja lokalnih pasem pomembno vlogo, saj ljudje iz mest iščejo oddih v pristni naravi ob zdravi, lokalno pridelani hrani – vse to lahko te planine zagotavljajo.
Značilna lastnost jezersko‑solčavske pasme je celoletna plodnost, kar pri večini drugih pasem ni običajno. Povprečna rodnost znaša 1,5–1,8 jagnjeta na leto. Pogostost dvojčkov je 10–50 odstotna, odvisno tudi od prehrane. Samice dosežejo približno 65 cm višine, ovni pa so okoli 10 cm višji. Teža ovc se glede na prehrano giblje med 60 in 80 kg, ovni pa tehtajo od 80 do 100 kg. Noge so čvrste, hrbet močan, dolg in mišičast. Ovca je dobro prilagojena paši na gorskih pašnikih. V preteklosti je imela značilno črno liso okrog oči (t. i. očala ali solzo), kasneje pa so rejci večinoma izbirali živali brez tega znamenja. Danes se rejci ponovno zavedajo pomena tega prepoznavnega znaka. Ovce se večinoma striže dvakrat letno, aprila in oktobra, pri čemer dobijo približno 2 kg volne na žival. Omenjene lastnosti so pomembne za gospodarska križanja in omogočajo celoletno ponudbo sveže jagnjetine.
Dodatna dejavnost kmetije je tudi vzreja plemenskih živali, predvsem ovnov jezersko‑solčavske pasme. Na kmetiji imajo alternativno testno postajo za ovne in na tem področju sodelujejo z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani. V okviru testne postaje skupaj s strokovnim odborom skrbijo za ohranjanje čistosti pasme ter najboljše proizvodne in plemenske lastnosti. Odbira poteka v naravnem okolju strmih jezerskih gorskih pašnikov, kjer izbirajo najboljša moška jagnjeta staršev z najvišjim plemenskim potencialom. Živali svoje lastnosti pokažejo v zahtevnih naravnih razmerah, zato so ovni navajeni gibanja v naravi in sposobni naporov, ki jih bodo kot plemenski ovni prenašali v novem okolju. Tako kupci prejmejo odlične plemenske živali za nadaljnjo rejo.
Živali, primerne za zakol, odpeljejo v klavnico. Sveže meso tržijo sami, saj imajo registrirano dejavnost prodaje svežega mesa, del prodaje pa poteka tudi prek skupine proizvajalcev jagnjetine. Njihova želja je, da bi se ekološko pridelano meso v okviru skupine proizvajalcev tržilo z ekološkim certifikatom in ne kot meso iz konvencionalne reje. Kmetija je vključena tudi v mrežo ARK kmetij. ARK kmetije združujejo dejavnosti kmetovanja in ohranjanja slovenskih avtohtonih pasem domačih živali. Status ARK kmetije jim pomeni priznanje avtentičnosti rejnih živali ter potrjuje pomembno vlogo tovrstne reje pri ohranjanju biotske pestrosti v slovenski živinoreji.
Poleg vključitve v ukrep KOPOP so kot hribovska ekološka kmetija vključeni še v več ukrepov PRP 2014–2020, in sicer v ukrepe območij z omejenimi dejavniki kmetovanja (OMD), Dobrobit živali in Ekološko kmetovanje.
Čebeljnak | Avtor: Časopisno-založniška družba Kmečki Glas d. o. o.
Rezultati/ koristi
Ekonomski vidik
Ob koncu leta 2018 je kmetija zagotavljala eno redno delovno mesto ter omogočala nadaljnji razvoj dejavnosti. Pomemben rezultat je bilo tudi ohranjanje avtohtonih pasem, ohranjanje kmetije ter ustvarjanje pogojev, da bi ta lahko v prihodnosti nudila delovna mesta tudi naslednji generaciji.
Z vključitvijo v ukrep Kmetijsko‑okoljskih podnebnih plačil (KOPOP) je nosilec kmetije v okviru operacije Reja lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje opravil 6‑urni program usposabljanja s področja kmetijsko‑okoljskih in kmetijsko‑podnebnih vsebin, pripravljen pa je imel tudi program aktivnosti kmetijskega gospodarstva.
V omenjeni operaciji so redili 50 ovc.
Stalnim strankam so v zadnjem polletju prodajali konfekcionirano meso po višji ceni, in sicer za 7 evrov/kg, kar je bilo en evro več kot prej. Potrošniki so poznali kmetijo in vedeli, da je meso ekološko pridelano. V skupini proizvajalcev je bila cena 5,70 evra/kg, pri čemer kmetija ni imela dodatnega dela in stroškov s konfekcioniranjem in dostavo (podatki za konec leta 2018).
Okoljski in podnebni vidik
Z vključitvijo v ukrep Ekološko kmetovanje je kmetija vsako leto pridobila certifikat za ekološko pridelavo oziroma predelavo. Živali so redili v skladu s predpisi ekološkega kmetovanja, nosilec kmetije pa je opravil 6‑urni program usposabljanja ter izpolnjeval vse druge zahteve ukrepa. V okviru ekološkega kmetovanja so obdelovali 32 hektarjev površin.
Sofinanciranje
Sofinanciranje se je izvedlo v okviru podukrepa Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva iz Programa razvoja podeželja 2014-2020 do 2022.
