Dobra praksa SKP: Podružničarji gremo naprej

Namen in glavne aktivnosti

Šola na podeželju je eden najpomembnejših prostorov, kjer lahko skupnost prispeva k boljšemu jutri. Je mesto, kjer lahko začnemo spreminjati odnos in vedenje drug do drugega ter zlasti do narave. Današnje podružnične šole so še vedno posebne in edinstvene: v njih se običajno zbira manjše število otrok, a ti so nekaj posebnega, saj kljub majhnosti poskrbijo, da se njihov glas sliši daleč naokrog. Specifično je tako njihovo vzgojno‑izobraževalno delo kot tudi izvenšolsko delovanje, ki pa mora biti prilagojeno sodobnim družbenim razmeram. Življenje na podeželju se je namreč bistveno spremenilo – delež kmečkega prebivalstva se je zmanjšal, narašča delež nekmečkega, s tem pa so se spremenile tudi potrebe prebivalcev. Šole lahko s svojim širšim delovanjem pomembno prispevajo k dvigu kakovosti življenja in razvoju kraja.

Z aktivnostmi postavitve ekovrtov na štirih lokacijah ter s skrbjo za šolski ekosadovnjak operacija prispeva k ohranjanju in varovanju naravnih danosti ter biotske raznovrstnosti. Oskrba in vzgoja rastlin potekata po načelih permakulture, kar zmanjšuje negativne vplive na okolje, prispeva k ohranjanju narave in spodbuja ustvarjanje kratkih dobavnih verig.

Z izvajanjem praktičnega ustvarjanja in dela v naravnem okolju si želijo, da bi otrok in narava ponovno postala prijatelja, da bi otrok naravo doživljal z vsemi čutili, saj mu bo le tisto, kar bo sam spoznal ali doživel, priraslo k srcu. S tem otroci spoznavajo pravo vrednost narave in prevzemajo odgovornost za ohranjanje tistega, kar je neločljivo povezano z življenjem na podeželju. Spoznavajo značilnosti zelenih poklicev ter pridobivajo specifična znanja, ki lahko kasneje vplivajo na njihovo poklicno odločitev.

S postavitvijo vrtov, vrtnih ut, miz s klopmi ter z njihovo redno oskrbo operacija prispeva k ustvarjanju privlačnega bivalnega okolja in dviguje kakovost življenja na podeželju. Nastaja nov prostor, namenjen druženju in učenju otrok, staršev, starostnikov in drugih prebivalcev.

Neposredna ciljna skupina so otroci vrtca enote Janče ter učenci, ki obiskujejo podružnične šole OŠ Sostro: Besnica, Janče, Lipoglav in Prežganje. Operacija je namenjena tudi njihovim staršem, bratcem in sestricam, saj imajo možnost sodelovati pri aktivnostih. Kot izvajalci in prenašalci znanj so vključeni starejši – dedki, babice in drugi starejši lokalni prebivalci, ki lahko del svojega časa aktivno preživijo v družbi otrok.

V okolje so postavljeni ekovrtovi, s katerimi se starše in druge prebivalce osvešča o prednostih ekološkega vrtnarjenja in zdravega načina življenja ter spodbuja medgeneracijski prenos znanja.

Cilj projekta je bil z izvedbo operacije omogočiti večjo socialno vključenost otrok do desetega leta starosti, ki so vključeni v vrtec ter v vzgojno‑izobraževalni program prve in druge triade osnovne šole in obiskujejo eno izmed štirih podružničnih šol na ljubljanskem podeželju. Hkrati je projekt namenjen tudi prebivalcem vseh generacij, saj aktivnosti potekajo v domačem okolju, v neposredni bližini njihovih domov, in so za vse brezplačne.

Rezultati projekta

• Narejenih in skrbno vzdrževanih je 5 zeliščno‑zelenjavnih gredic.
• Postavljene so tri vrtne ute: na PŠ Besnica, PŠ Janče in PŠ Lipoglav.
• Obnovljeno je ostrešje manjšega gospodarskega poslopja na PŠ Prežganje.
• Postavljeni so štirje kompleti vrtnih sedežnih garnitur za potrebe pridobivanja znanj o rastlinah, zelenih poklicih ter za izvedbo druženj.
• Izveden je bil ogled zeliščnega vrta na kmetiji Grum.
• Izvedeno je bilo usposabljanje za učiteljice, vzgojiteljice in člane društev.
• Izvedenih je bilo 9 delavnic za otroke na posamezni enoti šole in vrtca.
• Izvedenih je bilo 6 srečanj s starostniki.
• Izvedene so bile igre brez meja v letih 2019 in 2020.
• Vključenih je bilo najmanj 80 otrok, starih do 10 let.
• Izboljšan je bil pozitiven čustveni odnos otrok do narave in lokalnega okolja.
• Povečana je bila ekološka osveščenost ter pridobljene so bile izkušnje o možnostih lastnega ohranjanja narave in okolja.
• Otroci so pridobili praktične izkušnje pri pridelavi ekološke hrane.
• Razvite so bile delovne navade in spoštljiv odnos do hrane.
• Razvita je bila nova oblika medgeneracijskega sodelovanja.
• Povečano je bilo zavedanje o pomenu zdravega načina življenja.
• Vzpostavljene so bile najkrajše prehranske verige.
• Oblikovani so bili novi lokalni produkti.
• Ustvarjeno je bilo medsektorsko in medgeneracijsko povezovanje za zagotavljanje zdravega razvoja otrok ter zagotovljeni so bili pogoji za aktivno in kakovostno participacijo starostnikov v družbi.