Dobra praksa SKP: Pametne vasi za jutri

Glavne aktivnosti

Izvedena je bila analiza obstoječih možnosti za vzpostavitev modelov »Pametnih vasi« ter demografska projekcija staranja slovenskega podeželja. Oblikovanih je bilo pet inovativnih pilotnih modelov, izvedeni so bili programi na terenu, vzpostavljena pa so bila tudi usposabljanja za boljšo uporabo pametnih rešitev na podeželju.

Projekt je modele pametnih rešitev za podeželje preizkusil tudi v praksi. V izvajanje je bilo vključenih pet LAS-ov, pri čemer je vsak pokrival specifično področje:

• model trajnostne mobilnosti na podeželju,
• model srebrne vasi,
• model digitalne tehnologije na podeželju,
• model povezovanja podeželskih ponudnikov in
• model druženja na vasi.

Oblikovani in izdelani modeli »Pametnih vasi za jutri« prispevajo tako k kvantitativnim kot tudi k kvalitativnim učinkom.

Izvedba modelov po LAS-ih

LAS Obsotelje in Kozjansko izvaja model druženja na vasi, ki vključuje izobraževalne module, kot so: ponovna uporaba, stara znanja in prenos na mlade, obvladovanje starostnih tegob, »popravi si sam«, zdravstvena samooskrba na domu starejših ter kulinarična preobrazba.

LAS Goričko izvaja model trajnostne mobilnosti za starejše, ki vključuje organizacijo prevozov za starejše in jim omogoča dostop do zdravstvenih, socialnih, kulturnih in drugih prostočasnih storitev.

LAS Prlekija izvaja model digitalne tehnologije na podeželju, ki se osredotoča na učenje veščin uporabe sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter na vzpostavitev prostovoljstva za prenos znanja.

LAS Pri dobrih ljudeh 2020 izvaja model povezovanja podeželskih ponudnikov, kjer se tradicionalne obrti prepletajo s sodobnim dizajnom in načeli krožnega gospodarstva. Povezovanje se je izkazalo kot učinkovit model sodelovanja med malimi lokalnimi ponudniki na področju rokodelstva.

LAS Posavje izvaja model pametnih srebrnih vasi, v okviru katerega je bila v praksi urejena »družilnica« na vasi. Model predstavlja tudi usmeritve za prostorsko načrtovanje srebrnih vasi oziroma gospodinjskih skupnosti, kjer je komunalna in socialna infrastruktura dopolnjena z digitalnimi in telekomunikacijskimi tehnologijami, inovacijami za cenovno dostopnejšo oskrbo z energijo ter drugimi inovativnimi rešitvami.

Cilji

Cilj projekta je ohraniti vitalnost in kakovost življenja na vasi ter spodbuditi, da starejši in mladi ostanejo na podeželju. Projekt zato razvija pametne rešitve, ki predstavljajo načine in modele, kako lahko prebivalci ostanejo v svojem okolju.

Kljub turbulentnemu letu 2020, zaznamovanemu s koronavirusom, so bili načrtovani cilji uspešno doseženi:

• oblikovanih je bilo vseh pet modelov pametnih rešitev,
• urejenih je bilo šest prostorov za druženje,
• kupljeno je bilo vozilo za izvajanje prevozov za starejše,
• izvedenih je bilo več kot 50 delavnic, kar je bilo zaradi omejitev druženja najzahtevnejši del projekta. Udeležba je bila visoka tudi pri virtualnih delavnicah, saj se jih je skupaj udeležilo več kot 197 mladih in starejših.

Rezultati

Dosežki projekta se odražajo v novo oblikovanih modelih, ki ponujajo pametne rešitve za ohranitev slovenskega podeželja. Ti modeli so podlaga za ureditev prostorov za druženje, zagotavljanje prevozov za starejše, digitalno opolnomočenje podeželja ter boljše povezovanje ponudnikov s ciljem večje samooskrbnosti.

V času izvajanja projekta je model pametnih srebrnih vasi omogočil ureditev prvih gospodinjskih skupnosti na vasi ter spodbudil začetek postopkov za spremembo prostorskih aktov, ki bodo omogočali gradnjo pametnih srebrnih vasi.

Kvantitativni skupni učinki vseh sodelujočih LAS-ov

• izdelana skupna analiza obstoječih kapacitet na vasi za starejše ter demografske projekcije staranja slovenskega podeželja,
• oblikovanih in izdelanih 5 novih modelov »Pametnih vasi za jutri«,
• izvedena 2 ogleda ter prenos in implementacija dobrih praks v območja LAS,
• izdelana komunikacijska strategija, 20 objav v različnih medijih, vzpostavljeno 1 socialno omrežje ter izvedena skupna zaključna novinarska konferenca,
• izdelan skupni promocijski film projekta.

Kvalitativni učinki

Kvalitativni učinki so še obsežnejši in vključujejo širšo javnost. Povečala se je ozaveščenost o:

• pomenu in uveljavljanju trajnostne mobilnosti na podeželju,
• pomenu digitalne komunikacije,
• možnostih bivanja v bivalnih enotah za starejše ter dvigu kakovosti življenja,
• pomenu prostovoljstva in medgeneracijskega sodelovanja.

Zmanjšala se je izoliranost in osamljenost starejših prebivalcev ter s tem povezana socialna stiska in izključenost posameznikov.

Učinki se kažejo tudi v večjem številu starejših, ki se vključujejo v aktivno družbeno življenje, ter v večjem vključevanju mladih v novo oblikovane programe in storitve.

Povezovanje

Projekt je zasnovan tako, da sta mreženje in povezovanje ključnega pomena. Mladi, usposobljeni prostovoljci prenašajo svoje znanje in izkušnje na starejše, ti pa pridobljeno znanje pozneje uporabljajo ter ga posledično prenašajo oziroma izmenjujejo s svojimi znanci in vrstniki.

Projekt je odličen primer sodelovanja med vsemi deležniki na podeželju, pa tudi v povezavi z mesti. Modeli namreč vključujejo društva, ki zagotavljajo prostočasne dejavnosti in kulturne dogodke, kmetije, ki omogočajo samooskrbo z lokalnimi proizvodi, ter organizacije (javne ali zasebne), ki nudijo socialnozdravstvene storitve (dolgotrajno oskrbo, obogateno z IKT-opremo). Vključujejo tudi lokalne skupnosti in stanovanjska podjetja, ki zagotavljajo prostorske možnosti ter ureditev pametnih srebrnih vasi.

Povezovanje je tudi ključna aktivnost modela povezovanja lokalnih ponudnikov, ki naslavlja skupino lokalnih proizvajalcev za skupen nastop na trgu in učinkovitejše trženje.