Dobra praksa SKP: Kmetija Zelena trava

Glavne aktivnosti

V dogovoru s projektantom in specialistko za predelavo mesa so pripravili načrt ureditve prostorov v ločenem delu obstoječega hleva. S pomočjo krajevno pristojnih kmetijskih svetovalcev so oddali vlogo na razpis. Po prejemu pozitivne odločbe Agencije so začeli z urejanjem prostorov – od ureditve tlakov, vodovodnih in električnih napeljav ter odtokov do ureditve sten, vgradnje opreme in končne odobritve s strani pooblaščenih inšpektoric Uprave RS za varno hrano (UVHVVR).

S projektom sem dosegel dolgoletno željo po neodvisnosti: sam odgovarjam za kakovost ovčetine, z živalmi sem praktično od njihovega rojstva, do končnih proizvodov – jagnjetine, ki jo zaupam končnemu potrošniku. Vmes ni posrednika, na katerega bi se lahko izgovarjal glede kakšnih napak. Rad komuniciram s kupci, ki mi dajo povratno informacijo, lahko jim tudi svetujem, kako iz pripravljenega kosa mesa doseči najboljše okuse. V stiku s potrošniki tudi najhitreje izvem, kaj trg potrebuje in se temu primerno lahko hitro prilagodim.

Uroš Macerl 

Pri izbiri izvajalcev in ponudnikov opreme so dali prednost lokalnim podjetnikom. Uredili so območje za sprejem živali, glavni prostor za zakol, ločene prostore za ohlajevanje trupov po zakolu, območje za razsek in odpremo ter prostor za ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi.

Danes potek procesa zakola poteka glede na naročila kupcev, ki jih ne zmanjka niti v zahtevnejših časih. Skladno z naročili in željami potrošnikov izvedejo zakol, razsek in zorjenje mesa, da zagotovijo meso vrhunske kakovosti. Kupcem je na voljo skozi vse leto, obenem pa ga lahko poskusijo tudi pod kozolcem – v novo urejeni turistični kapaciteti na kmetiji, kjer lahko sprejmejo do 50 gostov hkrati.

Proces zakola in razseka mesa izvajajo tudi storitveno za okoliške rejce drobnice, po potrebi pa jih povežejo tudi s končnimi kupci. S tem so se rejci med seboj še dodatno povezali, podobno kot so se pred leti uspešno združili v boju proti industrijskim onesnaževalcem iz bližnjega mesta.

Potrošniki se pri njih lahko poučijo o mesu ekološko vzrejenih živali – tako neposredni kupci, ki obiščejo kmetijo, kot tudi gostje trgovin, gostiln in hotelov, ki ponujajo njihove izdelke.

Zakol na kmetiji pomeni manj stresa za živali, saj se izognejo dolgim prevozom in čakanju.

Projekt Evropskega partnerstva za inovacije (EIP)

Uroš Macerl s svojim delom v tako vzpostavljenem obratu sodeluje tudi kot partner v projektu EIP »Reja različnih pasem drobnice za meso in izdelke vrhunske kakovosti«. V okviru projekta raziskujejo kakovost mesa kot posledico ustreznih rejskih praks, kar lahko celovito proučujejo le z zakolom in razsekom, izvedenima v njihovi klavnici.

Povezovanje

Nosilec naložbe sodeluje tudi z Društvom rejcev drobnice Cekin ter Zvezo društev rejcev drobnice Slovenije. Ključno je povezovanje z lokalnimi kmetovalci, saj si z medsebojno podporo pomagajo pri uspešnejši umestitvi jagnjetine na trg.

Rezultati

Rezultati projekta se kažejo v zagotavljanju kakovostne jagnjetine končnim potrošnikom, trgovinam in gostincem. Ureditev obrata je zmanjšala odvisnost od storitvenih zakolov in stroškov prevozov. Ker se celoten proces odvija na enem mestu, lahko opravila osnovne kmetijske dejavnosti izvedejo v optimalnem času. Izboljšana je kakovost krme, kar pozitivno vpliva na rodnost ovc, meso pa je boljše kakovosti, saj živali ne doživijo stresa zaradi prevoza in čakanja na zakol. Končni proizvod kmetije so ustrezno ohlajene klavne polovice in konfekcionirano meso, ki je dostopno domačim kupcem.

Zaradi lastne klavnice lahko prodajo več živali. V tem času so povečali matični trop iz 169 na 197 ovac in presegli načrtovano letno predelavo. Stroški zakola so nižji, saj odpadejo prevozi v oddaljene klavnice in prilagajanje dela terminom zakolov drugje. Prihranjen čas lahko namenijo delu z živalmi in komunikaciji s potrošniki. Pred vzpostavitvijo obrata so morali za vsak zakol opraviti dve vožnji – najprej za oddajo živali, nato še za prevzem mesa.

Zaradi manjšega stresa živali je kakovost mesa boljša, kar potrjujejo tudi rezultati projekta EIP. Postali so manj odvisni od kriznih razmer, kot je bila epidemija, v času katere so pridobili nove potrošnike – tako posameznike, ki meso kupujejo neposredno na kmetiji, kot tudi trgovine, gostilne in hotele, ki ponujajo njihovo jagnjetino.