Dobra praksa SKP: Kmetija Ravnik z Gorenjske
Izpostavljamo primer, ki dokazuje, kako pomembni sta na kmetijskem gospodarstvu medgeneracijska povezanost in zaupanje mladim, pa tudi zavedanje, da je treba slediti novostim in posodabljanju. Kmetija Ravnik je hkrati dokaz, da dopolnilna dejavnost kmetiji prinaša dodano vrednost, novo delovno mesto in stabilnejši socialno‑ekonomski položaj. Vse našteto posledično vpliva na obdelanost krajine ter povezanost na lokalni ravni.
Ana Beden
KGZ Kranj
Kmetijsko gospodarstvo se nahaja na območju občine Bohinj, natančneje v vasi Brod. Kmetija obsega 16,46 hektarja (ha) obdelovalnih površin, od tega 14,04 ha travnikov, 2,38 ha njiv in 0,3 ha ekstenzivnega sadovnjaka. Obdelovalne površine ležijo na območju z omejenimi dejavniki.
Kmetija je usmerjena v pridelavo mleka; redijo 24 glav govedi. Mleko, pridelano na kmetiji, predelajo v mlečne izdelke in jih tržijo na lokalnem trgu.
Začetki predelave mleka na kmetiji so potekali v majhni, utesnjeni garaži z zastarelo in dotrajano opremo. Ker je bilo povpraševanje po mlečnih izdelkih vedno večje, lastnikom pa veliko pomeni kakovost izdelkov, so se zavedali, da v neustreznih pogojih tega ne bodo mogli zagotavljati. Zato so se odločili za gradnjo novega objekta, v katerem je spodnji del namenjen predelavi mleka, zgornji del pa bivanju mlade družine.
Dopolnilna dejavnost na kmetiji predstavlja pomembno prednost, saj mladi prevzemnici omogoča delovno mesto na kmetiji ter izboljšuje socialno‑ekonomski položaj družine. Posredno vpliva tudi na obdelanost krajine ter povezovanje v ožji in širši lokalni skupnosti.
Hiša kmetije Ravnik z Gorenjske | Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Cilji
Glavni cilj je bila stabilizacija dohodkov ter zagotavljanje splošne učinkovitosti in večje produktivnosti dela. Dejavnost poteka uspešno, zato se kapacitete predelanega mleka postopoma povečujejo glede na povpraševanje po izdelkih na trgu. Z naložbo so na kmetiji izboljšali delovne pogoje, racionalizirali delovni čas, dosegli večji delovni učinek, zmanjšali stroške na enoto proizvoda ter z izpopolnjeno, tehnološko dovršeno opremo ohranili oziroma izboljšali kakovost izdelkov. Ob tem pričakujejo tudi primeren dohodek, ki bo omogočil normalno preživetje vseh družinskih članov in dolgoročen obstoj kmetije.
Glavne aktivnosti projekta
Najprej je bilo potrebno urediti vso potrebno gradbeno dokumentacijo. Na podlagi ustrezne gradbene dokumentacije in odobrenih evropskih sredstvih so pričeli z gradnjo. Tako so po treh letih zaključili gradnjo objekta, ki ga sestavljajo prostor kjer poteka postopek predelave mleka, topla klet, hladna klet, hladilnica, shrambe, pakirnica, predprostor, garderoba, sanitarije in prodajni prostor.
V zorilnih kleteh so zagotovljeni ustrezni klimatski pogoji za zorenje sirov. V hladni kleti zorijo trdi siri na okoli 14 °C. Pri trdem siru je potrebno tudi toplo zorenje v topli kleti (20-24°C). Hladilnica je namenjena svežemu programu ter siru po končanem zorenju do prodaje.
Andreja Ravnik, nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji. | Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Rezultati
Z novo investicijo so na kmetijskem gospodarstvu izboljšali razporeditev in učinkovitost dela, povečala pa se je tudi vrednost kmetijske pridelave in predelave. Povečane prostorske kapacitete ustrezajo higienskim standardom, predelava pa poteka urejeno in ločeno po posameznih postopkih. Izvedena naložba je omogočila širitev že obstoječe dejavnosti po proizvodih, hkrati pa uvedbo dodatnega novega izdelka.
Trajanje projekta
januar 2019 – februar 2022
Sofinanciranje
Sofinanciranje se je izvedlo v okviru ukrepa M4.2: Podpora za naložbe v predelavo/trženje in/ali razvoj kmetijskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja 2014-2020 do 2022.
