Dobra praksa SKP: Ekološki sadovnjak družine Rovšnik
Pri obnovi je bil del starejšega nasada zamenjan zaradi spremenjenih potrošniških navad in potrebe po stabilnem dohodku, mlajši del pa zaradi poškodb. Po ponovni zasaditvi je kmetija prešla na ekološko kmetovanje, ki naj bi zagotovilo višji prihodek, hkrati pa naložba vključuje tudi kapljično namakanje in mrežo proti toči kot ključna ukrepa za zanesljivo pridelavo in prilagajanje podnebnim spremembam, pri čemer se je kot bolj učinkovita rešitev v primerjavi z zavarovanjem izkazala fizična zaščita pridelka.
Kmetija leži na nadmorski višini 330 m in ima v lasti 3,81 ha kmetijskih zemljišč ter 0,29 ha gozda. Spada v OMD – hribovsko gorsko območje (HGO). Vključena je v KOP – ukrep ekološko kmetovanje.
Glavna proizvodnja je pridelava jabolk. Imajo lastno hladilnico s kapaciteto 30 t. Opravljajo tudi dopolnilno dejavnost predelava sadja. Prodajajo predvsem na domu, pa tudi okoliškim šolam in turističnim kmetijam.
Sadovnjak družine Rovšnik | Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Glavne aktivnosti
Aktivnosti so bile izvedene v dveh delih. V prvem so bile izvedene sledeče aktivnosti:
- odstranitev obstoječega nasada (dreves in opore),
- priprava zemljišča za sajenje (drenažiranje, planiranje, podrahlavanje, globoko oranje, vmesni posevek za zeleno gnojenje, založno gnojenje),
- obnova sadovnjaka v velikosti 2,61 hektarij novembra 2009 (posadili 6.900 sadik oziroma 2.600 dreves/ha in postavili oporo).
V drugem delu je bilo izvedeno:
- postavitev mreže proti toči maja 2010,
- nabava okopalnika z odmično glavo za okopavanje v vrsti nasada,
- izgradnja kapljičnega namakalnega sistema julija 2010.
Rezultati/koristi
Naložba prinaša nosilcu projekta sledeče koristi:
- prilagajanje potrebam trga – večjemu povpraševanju po ekoloških pridelkih,
- doseganje višjega dohodka s prehodom na ekološko kmetovanje,
- zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov,
- prilagoditev podnebnim spremembam (postavitev mreže proti toči in uvedba namakanja) in s tem tudi
- stabilizacija dohodka na kmetiji,
- ohranjeno delovno mesto.
Pridobljene izkušnje
»Vsem, ki načrtujete ekološke sadovnjake, lahko svetujem:
- Že v fazi načrtovanja se posvetujte s strokovnjaki specialisti za to področje na kmetijsko gozdarskih zavodih in obiščite katerega od ekoloških sadjarjev.
- Temeljito se posvetujte s terenskimi kmetijskimi svetovalci in svetovalci specialisti za področje ekonomike, ki vam bodo pomagali pri izdelavi vloge in poslovnega načrta za izvedbo investicije in pridobitev nepovratnih sredstev ter kasneje po izvedeni investiciji izdelali zahtevek za ta sredstva.
- Dobra priprava tal je za ekološko pridelavo izredno pomembna.
- Pri izbiri sort naj imajo prednost sorte, ki so odporne na škrlup in pepelasto plesen.
- Glede na rastni potencial zemljišča (utrujena tla zaradi prejšnjega sadovnjaka), je potrebno izbrati ustrezen tip podlage.
- Pravočasno je potrebno naročiti kvalitetne sadike, najmanj 5+.
- Pred prevzemom je nujno potrebno preveriti kvaliteto sadik.
-
Za uspeh v pridelavi je potrebna strokovna pomoč kmetijskih svetovalcev specialistov za sadjarstvo, predvsem iz področja varstva, gnojenja in obdelave tal v vrsti ter ostalih tehnoloških ukrepov.«
"Ko razmišljam za nazaj sem vedno bolj prepričan, da smo se prav odločili, ko smo se preusmerili v ekološko kmetovanje. Pred štirimi leti smo v celoti obnovili sadovnjak z novimi sortami jablan, odpornimi na škrlup (Ametist, Topaz, Opal, Sirius in Rdeči boskop), ki sadjarjem povzroča največ preglavic. Sorte jablan smo skrbno izbrali, saj želimo čim več jabolk prodati na domu. Danes smo prijetno presenečeni, da se zanimanje za ekološka jabolka povečuje. Da bi zmanjšali tveganje pred točo in sušo, smo v investicijo vključili še mrežo proti toči in kapljično namakanje. Ob vznožju kmetije imamo manjše zajetje vode. Dotok vode je v deževnem obdobju, poleti pa vodo, po potrebi, črpamo iz Braslovškega jezera. Že pred leti smo pridobili vodno dovoljenje za uporabo vode za namakanje iz Braslovškega jezera. Namakanje sadovnjaka je bilo potrebno že takoj prvo leto in vsa naslednja leta. Letos pričakujemo že lep pridelek, ki ga brez namakanja zagotovo ne bi bilo. Pričakujemo, da bo letošnji pridelek skoraj povrnil naložbo v namakanje. Podobno je tudi z mrežo proti toči, ki nam je pred leti, v prejšnjem nasadu, dve leti zapored uničila celoten pridelek. Celotno investicijo je v višini 43 odstotkov sofinancirala država, zato smo iskreno hvaležni."
(Peter Pšaker, 2013)
