Dobra praksa SKP: Didaktična ekološka kmetija Slavec

Glavne aktivnosti

Kmetija je bila prvotno na drugi lokaciji, pred nekaj leti pa jo je Gregor uspešno preselil iz vasi na njeno obrobje. Znotraj naselja ni bilo na voljo dovolj prostora, kamor bi se lahko širil in omogočil kvaliteten prostor živalim.

Na svoji ekološki kmetiji ima Gregor že vrsto let avtohtone oz. tradicionalne pasme domačih živali, to so: srnaste koze, drežniške koze, štajerska kokoš, kranjska čebela, cikasto govedo. Prednost na primer cikastega goveda je v tem, da je sorta primerna za kraški teren, je nekoliko manjša in se zato dobro prilagaja strmemu terenu. Ne uničuje ruše, zato jo lahko izkoristi za pašo in je primerna za molžo. V pisani družbi najdemo še dalmatinske osličke. Z vsemi živalmi na paši učinkovito preprečujejo zaraščanje kmetijskih površin, predvsem tam, kjer je s stroji to težko ali nemogoče.

Za živali na kmetiji zelo skrbijo. Med drugim so napajalniki za živali na paši priklopljeni na vodovod in tako imajo živali na razpolago ves čas svežo vodo. Prednost takšnih napajalnikov je tudi v tem, da voda pozimi ne zamrzne, poleti pa se ne segreje.

Kmetija ima urejen senik, ki je primeren tudi za spanje na senu in sprejemanje večjih skupin obiskovalcev. V primeru alergij vam bodo v seniku organizirali spanje na blazinah.

S projektom LAS za prispevek v družbi

S projektom »Ureditev kmetije, razvoj novih programov in odprtje dopolnilne dejavnosti« so na kmetiji obogatili ponudbo, predvsem pa še dodatno začeli prispevati širši družbi preko obiskov kmetije različnih generacij. Omenjeni projekt je Gregor prijavil v sklopu razpisa »Javni razpis za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja LAS med Snežnikom in Nanonosom v letu 2018-2020«.

Kmetija je registrirana kot didaktična kmetija in je sprejela že različne skupine obiskovalcev: vrtčevske otroke, osnovnošolce, starejše in invalidne osebe. Pred COVID-19 so v okviru projekta na kmetiji na primer organizirali prihode stanovalcev Doma starejših občanov (DSO) Ilirska Bistrica. Takšen obisk je stanovalcem DSO veliko pomenil, saj so običajno tudi sami nekoč imeli kmetijo in jim stik z živalmi obudi prijetne spomine iz življenja in na navade iz njihove mladosti.

»Tukaj pri nas vsak odkrije veselje do živali.«
Gregor Slavec

S pomočjo projekta so uredili še čebelnjak ter premični kokošnjak. Učni čebelnjak je zgrajen tako, da lahko preko opazovalnega panja obiskovalci vidijo življenje čebelje družine. V kokošnjaku pa je trenutno približno 70 kokoši več pasem. V začetku je bila želja imeti vse kokoši avtohtone pasme, a se ni izšlo, ker štajerska kokoš leže jajca z belo lupino, ki pa niso šla v prodajo, poleg tega so tudi manjša. Gregor je prišel do zanimive ugotovitve, da slovenski potrošnik najraje kupuje jajca z rjavkasto lupino. Kljub vsemu je ohranil nekaj štajerskih kokoši, tako da si lahko obiskovalci še vedno ogledajo avtohtono pasmo.

Maline so pravi hit

Ekološki malinjak je velik 10 arov in v njem je posajenih več kot 650 sadik malin. Na kmetiji so pred kratkim kupili aparat za pripravo sladoleda in trenutno so še v fazi učenja, kako priti do vrhunskega sladoleda, pa čeprav je malinov sladoled že zdaj pravi hit, ko pride do pokušin. Pri izdelavi sladoleda ne uporabljajo jajc in je popolnoma domač ter naraven.

V prihodnosti namerava Gregor na kmetiji vzpostaviti majhno trgovino z namenom, da bi se lahko združili okoliški ekološki kmetje. Velikokrat se pojavi težava, da potrošniki ne utegnejo iti po nakupih na več koncev, zato je cilj, da bi na enem mestu lahko našli čim več različnih in kvalitetnih živil.

Ekološko je vse, razen čebele

Kmetija se je uspešno preusmerila v ekološko kmetovanje. Lokalno okolje ni onesnaženo in so že pred preusmeritvijo kmetovali zelo podobno ekološkemu načinu, tako je bil prehod nekoliko bolj enostaven. Danes so pri njih praktično vsi pridelki in izdelki, razen pridelava medu,  iz ekološkega načina kmetovanja. Gregor ugotavlja, da potrošnik še ni pripravljen plačati dodane vrednosti za ekološko pridelavo medu. Kdor se odloči za ekološko pridelavo medu, mora v celotnem procesu zagotoviti ekološke sestavine (ekološke satnice, ekološki sladkor…), kar močno podraži končni produkt.

Manjši interes potrošnika zaradi višje cene ekoloških živil je velikokrat prisoten tudi pri nakupu jajc, vendar pa Gregor dodaja, da tukaj na srečo nima težav, saj se stranke vračajo po jajca in pravi, da jih večkrat zmanjka. Pri ekološki reji ena kokoš v povprečju izleže tri ali štiri jajca na teden. Jajca iz ekološke reje so bolj hranljiva in nimajo neprijetnega vonja.

Problem velikih zveri

Kmetija je na območju rednega pojavljanja velikih zveri. Čeprav imajo pašnike dobro zavarovane z električnimi pastirji, mrežami, žicami, se napadi še vedno dogajajo. Škoda je tudi posredna; zgodilo se je že, da so na primer koze po napadu na kozličke zaradi stresa izgubile mleko.

Problematika velikih zveri pripelje do tega, da kmetije opuščajo rejo drobnice, kar med drugim privede tudi do večjega zaraščanja površin. Poleg velikih zveri ograjo lahko preskočijo tudi srne, ki se nato nekaj časa pasejo med čredo in s svojimi iztrebki širijo parazite. Ti zaidejo v zdrave živali, ki morajo biti potem zdravljene z antibiotiki.

Gregor ostaja kritičen, a zaenkrat je zagnan in ima voljo ter močno željo, da prenese pozitiven odnos do kmetijstva tudi na mlajše generacije.