Kosovelovo leto 2026

Srečko Kosovel je eden najvidnejših predstavnikov slovenske moderne poezije. Čeprav je ustvarjal le nekaj let, je za seboj pustil obsežen literarni opus, ki je zaznamoval slovensko književnost 20. stoletja. Njegova dela, prežeta z ekspresionističnimi in konstruktivističnimi elementi, odražajo družbeno kritičnost, vizionarsko misel in globoko humanistična sporočila, ki so še danes izjemno aktualna. Njegova poezija je prevedena v številne svetovne jezike, kar priča o njegovem pomenu tudi v mednarodnem literarnem prostoru.

Kosovelovo ustvarjalno obdobje je bilo zelo kratko, a izjemno intenzivno. Zapustil nam je namreč izjemen in prelomen literarni opus. Sprva je pesnil pod vplivom moderne, kasneje pa se je usmeril v ekspresionizem. V le nekaj letih svojega ustvarjanja je razvil vizionarsko, družbeno in religiozno tematiko z osrednjo idejo o osebni in kolektivni apokalipsi. Gre za pomembnega literata, misleca, humanista in nenazadnje enega najbolj prepričljivih imen literarnega konstruktivizma. Kosovelova literarna zapuščina dobila svoj odmev tudi v mednarodnem prostoru, njegova poezija pa je prevedena v več svetovnih jezikov.

Razglasitev Kosovelovega leta je pomemben nacionalni projekt, ki bo pomagal še dodatno osvetliti lik tega izjemnega slovenskega pesnika in literarnega ustvarjalca, ki je kljub, kratkemu življenju, pomembno zaznamoval slovensko literarno krajino 20. stoletja. Njegove pesmi in sporočila so še kako aktualna in vsakega, ki se sreča z njimi, sili k premisleku o nestabilnosti našega časa, o izvotlitvi osebnega dostojanstva in vrednosti človeka kot posameznika. Ali kot je nekje zapisal: »Krivica je krivica, naj se zgodi enemu, tisočem ali milijonom. Mi pa smo proti krivici. Kajti tudi eden je človek. Naše načelo je: za človeka.«

Pobudo za razglasitev je dala Občina Sežana, podprlo jo je Društvo slovenskih pisateljev, Ministrstvo za kulturo pa je Kosovelovo leto uvrstilo med pomembne nacionalne kulturne projekte.

O Srečku Kosovelu

Srečko Kosovel se je rodil 18. marca 1904 v Sežani v narodno zavedni učiteljski družini. Po zaključku osnovne šole v Tomaju se je v Ljubljani vpisal v realko, na kateri je leta 1922 maturiral. Istega leta se je vpisal na Univerzo v Ljubljani, in sicer na romanistiko, slavistiko in filozofijo, poslušal pa je tudi predavanja iz primerjalne književnosti in umetnostne zgodovine. Še pred koncem univerzitetnega študija je zbolel ter 27. maja 1926 umrl.

Že zelo zgodaj ga je pritegnilo pesništvo. Močno ga je zaznamovalo, da so fašisti preganjali Slovence na Primorskem. V šolskem letu 1920/1921 je izdajal literarni list Lepa Vida, ki ga je tudi sam urejal. Tudi v času študija je bil literarno zelo dejaven. Objavljal je v številnih publikacijah, med drugim v Ljubljanskem zvonu (osrednjem slovenskem literarnem mesečniku), Domu in svetu (mesečniku, katerega likovno podobo so dali pomembni slovenski ilustratorji in oblikovalci (Jože Plečnik, Ivan Vurnik, France Kralj), v njem pa so objavljali tudi Ivan Cankar, France Bevk, Božo Vodušek, Edvard Kocbek in drugi), Edinosti (političnemu glasilu tržaških Slovencev), sodeloval pa je tudi z Goriško Mohorjevo družbo (eno najvažnejših versko-kulturnih ustanov slovenske manjšine v Italiji). Leta 1924 je kot študent ustanovil literarno-dramatični krožek Ivan Cankar.

Na literarnih večerih je velikokrat predaval, objavljal je glose in eseje, poleg poezije pa je pisal tudi prozo in dramske osnutke, pomembni pa so tudi njegovi dnevniki in korespondenca. Nekaj literarnih del je namenil tudi otrokom in mladini. Sledil je sodobnim avantgardnim gibanjem, a do njih zavzel samostojno stališče. Kras je bil središče njegovega pesništva in stvarnega pogleda na svet. Je predstavnik ekspresionizma (v grotesknih podobah izraža občutja krize, deformiranosti sveta in medčloveških odnosov) in konstruktivizma (izreka se za moderno angažiranost za novega človeka).

Kosovel je pred smrtjo za objavo pripravil zbirko Zlati čoln, vendar ga je smrt prehitela in zbirka ni izšla. Šele posthumno, leta 1927, so v zbirki Pesmi izšle njegove pesmi, kasneje pa še Izbrane pesmi, ki jih je uredil Anton Ocvirk, ki je že leta 1931 kot literarni zgodovinar začel preučevati pesništvo Srečka Kosovela. Ocvirk je po drugi svetovni vojni pripravil in uredil njegovo zbrano delo z obširnimi opombami in razlagami, ki ostajajo za spoznavanje moderne slovenske poezije temeljnega pomena.

Srečko Kosovel se je kot klasik slovenske poezije uveljavil šele po smrti in postal eden njenih najpomembnejših vrhov. Njegovo pesniško delo je doživelo številne in obsežne študije, njegova poezija pa je prevedena v več svetovnih jezikov. Mnogo njegovih pesmi je uglasbenih in njegovo podobo so likovno upodobili številni umetniki. Njegova poezija še danes predstavlja za poustvarjalce nove izzive ter ponuja možnosti različnih interpretacij. Da je Kosovel privlačen tudi za tuje avtorje dokazuje na primer Patti Smith, svetovna glasbena ikona, ki je na svojem koncertu v Trstu brala poezijo Srečka Kosovela.