Prispevek za dolgotrajno oskrbo

Obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo predstavlja zavarovanje za socialna tveganja, ki so posledica bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju, ki ni krajše od treh mesecev, ali trajno, s katerimi se zagotavlja pomoč drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.

Kdo je zavarovan za dolgotrajno oskrbo

V obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo je posameznik vključen ves čas, ko zanj izpolnjuje pogoje. Za dolgotrajno oskrbo so zavarovani:

• starejši od 18 let (glede prijave v zavarovanje ob dopolnitvi 18 let ni potrebno narediti nič, Zavod za zdravstveno zavarovanje vam bo po uradni dolžnosti izdal odločbo),
• zavarovani (kot zavarovanec ali družinski član) v obveznem zdravstvenem zavarovanju za primer bolezni in poškodbe izven dela. Kdor ni vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji, je odjavljen tudi iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.

Za dolgotrajno oskrbo so izjemoma lahko zavarovani tudi mlajši od 18 let, ki so v obvezno zdravstveno zavarovanje vključeni na podlagi:

• delovnega razmerja,
• samostojnega opravljanja gospodarske ali poklicne dejavnosti,
• opravljanja kmetijske dejavnosti,
• opravljanja poslovodne funkcije kot družbeniki družb ali ustanovitelji zavodov.

Za dolgotrajno oskrbo niso zavarovane:

• osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji, zavarovane pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, ki med prebivanjem v Sloveniji ne morejo koristiti pravic iz tega naslova in po njih obvezno zdravstveno zavarovani družinski člani,
• tujci, ki se izobražujejo ali izpopolnjujejo v Sloveniji in po njih obvezno zdravstveno zavarovani družinski člani.

Vključitev v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo ne pomeni samodejne upravičenosti do pravic iz dolgotrajne oskrbe ali obveze koriščenja teh storitev. Vključitev je le eden izmed pogojev za upravičenost do dolgotrajne oskrbe. O upravičenosti odločajo centri za socialno delo na podlagi vloge.

Viri financiranja

Dolgotrajna oskrba se financira iz dveh virov:

• proračunski vir financiranja v višini do 190 milijonov evrov letno,
• prispevek za zavarovanje za dolgotrajno oskrbo.

Možna uvedba doplačil po letu 2028

Če predvideni finančni viri ne bodo zadoščali za kritje stroškov sistema dolgotrajne oskrbe, bodo morali uporabniki storitev dolgotrajne oskrbe od leta 2028 nekatere storitve dolgotrajne oskrbe doplačevati. In sicer:

• Deset odstotkov vrednosti storitve v obliki:
  • dolgotrajne oskrbe na domu,
  • dolgotrajne oskrbe v instituciji,
  • dnevne dolgotrajne oskrbe pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe,
  • oskrbovalca družinskega člana (10 odstotkov delnega plačila za izgubljen dohodek in nadomestne oskrbe),
• 20 odstotkov vrednosti storitve dolgotrajne oskrbe iz okvira pravice do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti.

Kdo in koliko bo plačeval prispevek za dolgotrajno oskrbo

Namen uvedbe prispevka je vzpostavitev trajnega, stabilnega in solidarnega financiranja sistema dolgotrajne oskrbe v Sloveniji. Prispevek omogoča kritje stroškov oskrbe za vse, ki bodo zaradi starosti, bolezni, poškodbe ali invalidnosti potrebovali pomoč pri osnovnih življenjskih opravilih in storitvah, tako v domačem okolju kot v institucijah. To omogoča dostopnost do storitev dolgotrajne oskrbe vsakomur, ki jih potrebuje.

Zavezanci za plačilo prispevka so:

• delavci v višini enega odstotka bruto plače,
• delodajalci v višini enega odstotka bruto plače,
• upokojenci v višini enega odstotka neto pokojnine,
• samozaposleni in kmete s prijavljeno dejavnostjo v višini dveh odstotkov plače.

Prispevka ne bo treba plačevati za zavarovane osebe, ki so v obveznem zdravstvenem zavarovanju in posledično v obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo zavarovane kot družinski član:

• otroci (zavarovančevi otroci in otroci, ki so z odločbo pristojnega organa nameščeni v družino z namenom posvojitve),
• pastorki, ki jih zavarovanec preživlja,
• vnuki, bratje, sestre in drugi otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec vzel k sebi in jih preživlja, če jih zakon, ki ureja obvezno zdravstveno zavarovanje, določa za otroke.

Način in postopek plačevanja prispevka

Prispevek za dolgotrajno oskrbo se plačuje Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije v posebno blagajno za dolgotrajno oskrbo. Pobiranje prispevka se izvaja po enakem postopku in na enak način kot pobiranje prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.

Za zaposlene bo prispevek obračunan avtomatično ob vsakem izplačilu plače, enako kot prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.

Za samozaposlene, kmete in osebe z dopolnilno dejavnostjo (popoldanski s. p.) bo prispevek odmerjen in plačan enako kot zdravstveni prispevki, torej prek mesečne obveznosti, ki jo ureja Finančna uprava Republike Slovenije.

Za upokojence bo prispevek samodejno odtegnjen pri izplačilu pokojnine.

Kaj krijejo prispevki in kaj plačam sam

V okviru dolgotrajne oskrbe v instituciji se bo:

• iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo krilo:
  • storitve dolgotrajne oskrbe (na primer storitve za pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih, storitve za pomoč pri podpornih dnevnih opravilih in storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila),
  • delovanje sistema dolgotrajne oskrbe (nadzor, administracija, razvoj),
  • stroški oskrbe pri izvajalcih (zdravstvene in socialne ustanove, koncesionarji, zasebniki),
• iz obveznega zdravstvenega zavarovanja krile storitve zdravstvene nege in rehabilitacije kot del osnovne zdravstvene dejavnosti,
• uporabnik bo plačeval nastanitveni del (na primer nastanitev in prehrano).

Doslej storitve institucionalnega varstva (na primer bivanje v domu za starejše) plačuje posameznik iz lastnega žepa. Po 1. decembru 2025 bodo imeli posamezniki, ki bodo koristili pravico do dolgotrajne oskrbe v instituciji, to storitev krito iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.