Javno povabilo za pripravo analize nacionalnega programa prostočasne športne vzgoje otrok in mladine "Šolska športna tekmovanja"

Prikaz obstoječega stanja, ki predstavlja podlago za javno povabilo:
Šport in telesna dejavnost pomembno prispevata k telesnemu, duševnemu in socialnemu razvoju ter imata zato ključno vlogo pri oblikovanju zdrave in vključujoče družbe in medgeneracijske kohezije, šolsko okolje pa bi moralo biti očiten prostor za ukvarjanje z njima, zlasti za otroke in mladostnike.

Šolska športna tekmovanja predstavljajo pomemben segment nacionalnih programov prostočasne športne vzgoje otrok in mladine v Sloveniji, saj omogočajo učencem in dijakom aktivno vključevanje v organizirane športne dejavnosti, spodbujajo telesno dejavnost, razvijajo športne vrednote ter prispevajo k celostnemu razvoju mladih. Tekmovanja ne služijo zgolj kot priložnost za preverjanje športnih sposobnosti, temveč tudi kot orodje za krepitev socialnih veščin, sodelovanja, vztrajnosti in spoštovanja pravil. Poleg tega imajo šolska športna tekmovanja pomembno vlogo pri odkrivanju in usmerjanju športnih talentov ter krepitvi športne kulture med mladimi.

Kljub dolgoletni tradiciji in široki vključenosti šol v sistem šolskih športnih tekmovanj se pojavljajo številni izzivi, ki zahtevajo poglobljeno analizo. Med njimi so vprašanja dostopnosti, motivacije udeležencev, kakovosti organizacije, vloge učiteljev in mentorjev ter usklajenosti s sodobnimi pedagoškimi in športnimi pristopi. Poleg tega se spreminjajo potrebe in interesi otrok in mladine, upad zanimanja za določene športne panoge kar zahteva prilagoditev obstoječih modelov tekmovanj.

Namen te analize je celovito pregledati obstoječi sistem šolskih športnih tekmovanj, identificirati ključne izzive in priložnosti ter oblikovati strokovne predloge za izboljšave. Analiza bo služila kot podlaga za strateške odločitve in razvoj politik na področju šolskega športa, z namenom zagotavljanja kakovostne, vključujoče in trajnostne športne vzgoje za vse otroke in mladino v Sloveniji.

Šolska športna tekmovanja niso del obveznega kurikuluma, vendar so tesno povezani z vzgojno-izobraževalnim sistemom: v osnovnih in srednjih šolah dopolnjujejo redni pouk športa in omogočajo dodatne športne aktivnosti.  

Resolucija o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2026-2035 (Uradni list RS, št. 55/25), ki jo je Državni zbor sprejel 15. 7. 2025, na področju prostočasne športne vzgoje otrok in mladine med drugim določa tudi naslednje strateške cilje:
- Evalvacija in posodobitev programa šolskih športnih tekmovanj.
- Skupaj s kurikularnimi dejavnostmi zagotoviti vsaj eno uro zmerno do visoko intenzivne in kakovostno vodene športne vadbe dnevno za vse starostne skupine otrok in mladine.
- S kakovostno športno vadbo omogočiti otrokom in mladostnikom pridobivanje socialnih kompetenc in prevzemanje zdravega življenjskega sloga.
- Vzpostaviti model sodelovanja med vzgojno izobraževalnimi zavodi in lokalnimi športnimi organizacijami.

Predmet in cilj javnega povabila
Predmet javnega povabila je priprava analize nacionalnega programa prostočasne športne vzgoje otrok in mladine Šolska športna tekmovanja. Analiza naj se osredotoči na naslednje cilje:
Kvantitativni cilji:
- Zbrati in analizirati podatke o številu udeležencev šolskih športnih tekmovanj po športnih panogah, letih, statističnih regijah, starostnih skupinah in spolu v zadnjih 10 letih na celotni populaciji. 
- Prikazati delež sodelujočih šol po posamezni športni panogi, letu, statistični regiji, starostni skupini in spolu v zadnjih 10 letih na celotni populaciji.
- Prikazati delež udeležencev, ki niso registrirani športniki, v skladu s predpisi s področja športa, po posamezni športni panogi, letu, statistični regiji in starostni skupini v zadnjih 10 letih na celotni populaciji.
Kvalitativni cilji:
- Oceniti vlogo učiteljev športne vzgoje, in ravnateljev pri organizaciji šolskih športnih tekmovanj in spodbujanju udeležbe učencev in dijakov na šolskih športnih tekmovanjih. 
- Oceniti vlogo trenerjev pri udeležbi na posameznih šolskih športnih tekmovanjih.
- Analizirati kakovost organizacije šolskih športnih tekmovanj po posameznih panogah na različnih ravneh (razredna, šolska, občinska, regijska, državna).
- Analizirati skladnost izvajanja sistema šolskih športnih tekmovanj z namenom in cilji ter pravili šolskih športnih tekmovanj, ki so v veljavi:Šolska športna tekmovanja – Šport mladih.
- Analizirati sisteme drugih šolskih športnih tekmovanj, ki se izvajajo v Republiki Sloveniji (npr. ŠKL – Šport mladih).
Razvojni cilji:
- Identificirati ključne izzive in priložnosti za izboljšanje sistema šolskih športnih tekmovanj. 
- Predlagati ukrepe za večjo vključenost, zlasti za učence in dijake, ki niso registrirani športniki. 
- Oblikovati predlog za nadgradnjo organizacijskega modela tekmovanj.
-  Predlagati model izvajanja šolskih športnih tekmovanj v okviru razširjenega programa osnovne šole v delu, ki se nanaša na dejavnosti gibanja in zdravja za dobro telesno in duševno počutje.
- Pripraviti smernice za dolgoročno spremljanje in evalvacijo šolskih športnih tekmovanj.

Študija naj vključi (najmanj) naslednje ciljne skupine: učitelji in ravnatelji na osnovni in srednji šoli, osnovnošolci in dijaki, strokovnjaki s področja didaktike športa.

Vsebina predloga za pripravo analize
Predlog naj vsebuje podatke o prijavitelju, nosilcu analize in kontaktni osebi ter naslednja poglavja:

1. Uvod, ki vsebuje vsaj naslednje elemente:
- formalni okvir analize;
- opredelitev ciljev analize;
- argumentacija smiselnosti vsakega opredeljenega cilja;
- ocena stopnje uresničljivosti ciljev in opredelitev morebitnih omejitev glede doseganja posameznih ciljev.

2. Metode raziskovanja, ki zajemajo vsaj naslednje elemente:
- Predvidene metode raziskovanja glede na posamezne cilje analize (za vsak cilj posebej se opredelijo vse predvidene raziskovalne metode).

Za kvantitativne metode neposrednega zbiranja podatkov (npr. anketa, strukturirano opazovanje) je potrebno opredeliti:
- osnovno populacijo ter tip, osnovno strukturo in obseg raziskovalnega vzorca;
- način zbiranja podatkov z opredelitvijo načina zagotovitve ustrezne (načelno vsaj 50 %) stopnje realizacije vzorca na vseh ravneh oz. z argumentacijo o zagotavljanju nepristranskosti vzorca;
- uporabljen instrument (okvirna vsebina vprašalnika/načrt opazovanja...);
- predvidene postopke analize pridobljenih podatkov.

Za kvalitativne metode neposrednega zbiranja podatkov (npr. intervju, fokusni intervju, opazovanje z udeležbo, analiza dokumentacije) je potrebno opredeliti:
- populacijo, ki jo raziskujemo, ter način izbora vključenih v raziskavo;
- uporabljeni instrument (usmeritvena vprašanja za intervju ali fokusni intervju/načrt opazovanja);
- predvidene postopke analize pridobljenih podatkov.

Za sekundarno analizo podatkov je potrebno navesti vir in značilnost podatkov ter predvidene metode njihove obdelave.

3. Strokovne življenjepise nosilca predloga in članov skupine, iz katerih so razvidni podatki za ugotavljanje raziskovalne usposobljenosti. Življenjepisi morajo biti predloženi v skladu z obrazcem EUROPASS v slovenskem jeziku.

4. Časovni načrt analize s predvidenim obsegom financiranja. 

Finančna sredstva
Predvidena finančna sredstva, namenjena za izvedbo analize, znašajo največ 39.918,03 EUR brez DDV oziroma 48.700,00 EUR z DDV. Sredstva za plačilo obveznosti so predvidena v finančnem načrtu ministrstva za leto 2026 na proračunski postavki 231131 Športna vzgoja otrok in mladine, na ukrepu 3350-25-0009 – Podporne aktivnosti 2025 - 2028.

Rok za izvedbo
Rok za izvedbo analize je 2. 11. 2026.

Več informacij, vključno s kazalci raziskovalne kakovosti predlogov, postopkom izbora ter načinom in rokom za prijavo je objavljenih v celotnem besedilu javnega povabila: