Komisija Vlade Republike Slovenije za izvajanje Zakona o popravi krivic
Pristojnosti
Komisija za izvajanje zakona o popravi krivic je pristojna za odločanje o:
- priznanju statusa bivšega političnega zapornika oziroma žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja in njenega svojca, kot ga opredeljuje 2. člen v zvezi s 3. in 4. členom Zakona o popravi krivic,
- priznanju pravice do odškodnine,
- vštetju časa odvzema prostosti in drugega časa v pokojninsko dobo, kot je opredeljeno v 6. členu Zakona o popravi krivic.
Za opravljanje strokovnih opravil za Komisijo je v okviru Ministrstva za pravosodje pristojen Sektor za podporo žrtvam kaznivih dejanj.
Komisija odloča na podlagi pisne zahteve upravičene osebe (bivši politični zapornik oziroma njegov svojec in svojec žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja). Če zahteva ni popolna ali če ni razumljiva, sektor zahteva od vlagatelja, da jo dopolni. Sektor po uradni dolžnosti pridobi ustrezna dokazila od drugih državnih organov oziroma organizacij z javnimi pooblastili.
Člani
- Mag. Majda Pučnik, predsednica,
- Rok-Janez Šteblaj, namestnik predsednice,
- Jože Drobnič, član,
- Jože Olup, član,
- Dr. Jože Dežman, član,
- Janez Lampret, član,
- Stane Okoliš, član,
- Dr. Marta Rendla,
- Dr. Mitja Slane,
- Dr. Renato Podbersič,
- Dr. Jelka Piškurić.
Stališče komisije
Izhajajoč iz oblastno urejenega stanja (Mirovna pogodba z Italijo z dne 10. 2. 1947, ki je stopila v veljavo 15. 9. 1947, Seznam optantov za italijansko državljanstvo po Pariški mirovni pogodbi z Italijo iz leta 1947, sestavljen v Republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS, Londonski memorandum iz leta 1954, Osimski sporazum, Rimski sporazum (1983), ZPKri) optanti zaradi same izjave o opciji za italijansko državljanstvo in posledično zaradi izselitve (optiranja) niso upravičenci po ZPKri, saj so se sami, prostovoljno in zavestno odločili (kvalificirana opcija) za italijansko državljanstvo. Na tedanjem Krajevnem ljudskem odboru oz. na Generalni konzulat Socialistična federativna republika Jugoslavija v Milanu so podali opcijsko izjavo za italijansko državljanstvo po prej naštetih mednarodnih mirovnih pogodbah in italijansko državljanstvo obdržali pod določenimi pogoji. Vpisani so v Seznamu optantov za italijansko državljanstvo po Mirovni pogodbi z Italijo iz leta 1947, ki ga je sestavil tedanji RS za notranje zadeve SR Slovenije decembra 1973 (Arhiv R Slovenije, signatura AS 1931, tehnične enote 1061). Podatki o optantih se nahajajo tudi v Pokrajinskem arhivu Koper in v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici.
Iz cone B v cono A Julijske krajine in Svobodno tržaško ozemlje ter kasneje iz ozemlja sedanje Republike Slovenije v Italijo so se optanti izselili kot italijanski državljani, v skladu z mednarodnimi mirovnimi pogodbami, ki so subjekt mednarodnega prava in veljajo še danes. Izseliti so se morali v roku enega leta po podpisu izjave o opciji / preselitvi. Ministrstvo za notranje zadeve Ljudske republike Slovenije in nekaj tudi Ljudske republike Hrvatske ter kasneje Ministrstvo za notranje zadeve Socialistične federativne republike Jugoslavija jim je ob izpolnjevanju ustreznih pogojev izdalo pismeno odločbo.
O navedenem je potrebno obvestiti slovenska in italijanska diplomatska predstavništva. Generalni konzulati Republike Slovenije v Italiji so posameznikom, slovenskim državljanom in državljanom slovenske narodnosti dolžni nuditi pristojno strokovno pomoč.
Komisija priporoča pristojnim ministrstvom, da upoštevajo zgoraj navedene mednarodne pogodbe.