Svetovalec (271), Oddelek za splošne in kadrovske zadeve
Nudimo
- varno in stabilno zaposlitev,
- možnost strokovnega in osebnega razvoja z rednimi izobraževanji,
- možnost za karierni razvoj,
- koriščenje počitniških kapacitet,
- kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje,
- imenovanje v uradniški naziv svetovalec III, z možnostjo napredovanja v uradniški naziv svetovalec II in svetovalec I,
- uvrstitev v 17. izhodiščni plačni razred naziva, kar znaša 2.030,25 eurov bruto (pri čemer se pravica do izplačila osnovne plače v vrednosti tega plačnega razreda pridobi postopno, na način iz 3. točke prvega odstavka 101. člena Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju). Ob upoštevanju zakonskih pogojev je možna tudi uvrstitev v višji plačni razred od izhodiščnega, kot tudi prenos in napredovanje v višje plačne razrede.
Ključne naloge
Kandidat bo na navedenem delovnem mestu opravljal naslednje naloge:
- posredovanje splošnih informacij,
- pomoč pri vlaganju vlog,
- sprejemanje vlog,
- izvajanje upravnih storitev (upravne overitve, izdaja vrednotnic, digitalna spletna potrdila, priglasitev osebnega dopolnilnega dela, izdaja potrdil iz uradnih evidenc ipd.)
- opravljanje drugih upravnih nalog podobne zahtevnosti.
Pogoji za opravljanje dela
Kandidati, ki se bodo prijavili na prosto delovno mesto, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
- Najmanj: 16201 Specialistično izobraževanje po višješolski izobrazbi (prejšnje)/specializacija po višješolski izobrazbi (prejšnja) 16202 Visokošolsko strokovno izobraževanje (prejšnje)/visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) 16203 Visokošolsko strokovno izobraževanje (prva bolonjska stopnja)/visokošolska strokovna izobrazba (prva bolonjska stopnja) 16204 Visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prva bolonjska stopnja)/visokošolska univerzitetna izobrazba (prva bolonjska stopnja),
- 7 mesecev delovnih izkušenj,
- Višja raven znanja jezika narodne skupnosti,
- Obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv,
- Strokovni izpit iz upravnega postopka druge stopnje,
- znanje uradnega jezika,
- državljanstvo Republike Slovenije,
- da oseba ni bila pravnomočno obsojena na nepogojno kazen več kot šest mesecev zapora zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,
- da zoper osebo ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Več informacij o izpolnjevanju posameznega pogoja je na voljo v rubriki »Pojasnila« na dnu objave.
V elektronski prijavi mora kandidat navesti, da izpolnjuje:
- pogoj glede predpisane izobrazbe, iz katere mora biti razvidna raven in smer izobrazbe, ter leto in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena;
- pogoj glede delovnih izkušenj, iz katerih je razvidno izpolnjevanje pogoja glede predpisanih delovnih izkušenj z opredelitvijo časa opravljanja dela in zahtevnosti dela glede na raven izobrazbe, ki se zahteva za opravljanje tega dela;
- vse ostale pogoje za razpisano delovno mesto.
Postopek prijave in izbire
Prijavo na javni natečaj kandidat odda v elektronski obliki preko portala eUprava, in sicer z uporabo spletnega obrazca, do katerega dostopa s klikom na gumb »e-Prijava na delovno mesto«, ki se nahaja na desni strani (na mobilnih napravah na dnu strani). Če kandidat prijave ne odda preko portala eUprava, se šteje, da ta ni bila vložena. Vloga mora biti popolna, saj se kandidatov k dopolnitvi prijave ne poziva.
Prijavo je treba oddati najkasneje do 24. 11. 2026.
Kandidati, ki oddajo pravočasno in popolno prijavo ter na podlagi prijave izkazujejo izpolnjevanje natečajnih pogojev, se uvrstijo v izbirni postopek. Kandidati, ki se ne uvrstijo v izbirni postopek, o tem prejmejo sklep.
Izbirni postopek se izvaja v dveh delih.
Prvi del izvaja Center za kadre, kjer kandidati opravljajo pisni preizkus osnovnega poznavanja državne ureditve in ureditve lokalne samouprave Republike Slovenije ter presojo temeljnih osebnih sposobnosti in veščin za opravljanje dela. Uspešni kandidati izbirni postopek nadaljujejo pri organu, ki je razpisal javni natečaj. Izbirni postopek pri organu lahko poteka v več fazah, v katerih se uporabljajo različne metode preverjanja strokovno usposobljenosti, kot sta na primer pisni preizkus in ustni razgovor. O ne(izbiri) kandidati prejmejo sklep.
Kontaktna oseba za dodatne informacije
Pojasnila
Delovne izkušnje so delovna doba na delovnem mestu, za katero se zahteva ista raven izobrazbe, in čas pripravništva na isti ravni izobrazbe, ne glede na to, ali je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena oziroma pripravništvo opravljeno pri istem ali pri drugem delodajalcu.
Za delovne izkušnje se štejejo tudi delovne izkušnje, ki jih je oseba pridobila z opravljanjem del na delovnem mestu, za katero se zahteva za eno raven nižja izobrazba, razen pripravništva na takem delovnem mestu. Na delovnem mestu, za katero se zahteva raven izobrazbe, ki je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 10. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij, se za delovne izkušnje štejejo tudi delovne izkušnje, ki jih je oseba pridobila z opravljanjem del na delovnem mestu, za katero se zahteva izobrazba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij.
Kot delovne izkušnje se upošteva tudi delo brez sklenjene pogodbe o zaposlitvi na enaki stopnji zahtevnosti, kot je delovno mesto, za katero oseba kandidira. Delovne izkušnje se dokazujejo s pogodbo o zaposlitvi oziroma z verodostojno listino, iz katerih sta razvidna obdobje opravljanja in zahtevnost dela ter raven izobrazbe, ki se zahteva za opravljanje tega dela. Delovne izkušnje, ki jih je oseba pridobila v času opravljanja poklicne funkcije v državnih organih ali lokalnih skupnostih, se štejejo za delovne izkušnje, ki jih je oseba pridobila z opravljanjem del na delovnem mestu, za katero se zahteva izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij.
Zahtevane delovne izkušnje se skrajšajo za tretjino v primeru, da ima kandidat univerzitetno izobrazbo ali visoko strokovno izobrazbo s specializacijo oziroma magisterijem znanosti (prejšnjim) ali magistrsko izobrazbo (druga bolonjska stopnja).
Zahtevane delovne izkušnje se skrajšajo za tretjino v primeru, da ima kandidat zaključen specialistični študij, magisterij znanosti ali doktorat znanosti, ter za eno leto v primeru, da ima kandidat opravljen pravniški državni izpit ali pravosodni izpit.
Obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv: Pri izbranem kandidatu se preveri, ali ima opravljeno obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv. Izbrani kandidat, ki ima opravljeno obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv, je opravičen opravljanja usposabljanja (101. člen Zakona o javnih uslužbencih) Če obveznega usposabljanja za imenovanje v naziv nima opravljenega, ga mora opraviti najkasneje v enem letu od nastopa dela, določenega v pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas (100. člen Zakona o javnih uslužbencih).
Strokovni izpit iz upravnega postopka: Pri izbranem kandidatu se preveri, ali ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. Če kandidat strokovnega izpita iz upravnega postopka nima opravljenega, ga mora opraviti najkasneje v šestih mesecih od sklenitve delovnega razmerja (31. člen Zakona o splošnem upravnem postopku).
Višja raven znanja jezika italijanske narodne skupnosti: Pri ugotavljanju izpolnjevanja predpisanega pogoja za višjo raven znanja italijanskega jezika se upošteva zaključena osnovnošolska obveznost na dvojezični osnovni šoli in končana srednja šola, kjer je bil eden od jezikov tudi italijanski; končana srednja šola, kjer je bil eden od jezikov tudi italijanski, pri čemer oseba predhodno ni končala dvojezične osnovne šole in izpit na dodiplomskem ali podiplomskem študiju iz italijanskega jezika; zaključen dodiplomski študij italijanskega jezika; šolanje v drugi državi, kjer je italijanščina materin jezik; potrdilo oziroma certifikat o višji ravni znanja jezila narodne skupnosti.
Uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni, ne glede na spol.