Skoči do osrednje vsebine

Dvostranski odnosi z Brazilijo in drugimi državami akreditacije

Obvestilo Ministrstva za zunanje zadeve

Zaradi še vedno prisotne možnosti okužbe z virusom COVID-19 slovenskim državljanom svetujemo, da pri načrtovanju poti v tujino spremljajo širjenje virusa in njegove prisotnosti na območju načrtovane poti ter preverijo pogoje vstopa v ciljno državo ter upoštevajo odločitve tamkajšnjih oblasti. Slovenskim državljanom, ki se vračajo v domovino, priporočamo upoštevanje priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Slovenija in Brazilija imata prijateljske in partnerske dvostranske odnose, ki se vztrajno krepijo in poglabljajo. Pomemben napredek v dvostranskih odnosih je predstavljalo odprtje Veleposlaništva Brazilije v Ljubljani leta 2008 in odprtje Veleposlaništva Republike Slovenije v Brasilii leta 2010. Brazilija je Slovenijo priznala 24. januarja 1992 kot ena izmed prvih latinskoameriških držav. Diplomatski odnosi med državama so bili vzpostavljeni 21. decembra 1992.

Zelo dobri dvostranski odnosi se zrcalijo tudi na multilateralnem področju, kjer državi delita mnoge podobne poglede in stališča. Politični stiki in odnosi med državama so kontinuirani in potekajo v okviru dvostranskih političnih konzultacij in medsebojnih dvostranskih obiskov.

Slovenija vzdržuje dobre odnose tudi z ostalimi državami akreditacije ne glede na to, da je obseg dvostranskega sodelovanja skromen. Diplomatske odnose z Večnacionalno državo Bolivijo je vzpostavila 16. marca 1992, z Republiko Ekvador 18. aprila 1997, z Republiko Kolumbijo 19. julija 1994 in z Bolivarsko Republiko Venezuelo 28. decembra 1992.

Več novic o dvostranskih odnosih Slovenije z državami v pristojnosti Veleposlaništva Brasilia najdete pri posamezni državi v zbirki Države.

Povezane teme

  • Slovenci v Južni Ameriki

    V Južni Ameriki po ocenah živi več kot 30 tisoč oseb slovenskega rodu. Največ jih je v Argentini, manjše skupnosti pa živijo tudi v drugih južnoameriških državah. Priseljevali so se v treh valovih – pred prvo svetovno vojno, med obema vojnama in po drugi svetovni vojni. Še danes so zelo aktivni, posebej pripadniki povojnega vala in njihovi potomci, organizirani so v številna društva, prav tako marsikje organizirajo slovensko sobotno šolo, na ta način uspešno ohranjajo znanje slovenskega jezika in narodno pripadnost tudi med mladimi.