V času uporabe SPZ so se pokazale določene pomanjkljivosti oziroma možnosti za izboljšanje, zato je Ministrstvo za pravosodje pristopilo k pripravi sprememb. Vlada Republike Slovenije je tako na današnji seji določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Stvarnopravnega zakonika.

Predvsem glede na odziv prakse, ki omenjeni zakonik ocenjuje kot dober, je bil pristop k spremembam zadržan, v ustaljene institute z besedilom nismo posegali, s spremembami pa nadgrajujemo predvsem tiste institute, za katere se je tudi v sodni praksi pokazalo, da brez ustrezne normativne spremembe ureditev družbenih razmerij ni možna, ter tistih, ki niso več sledili poslovnemu prometu oziroma zavirajo njegov nadaljnji razvoj.

Predlagane spremembe stvarnega prava po eni strani tako sledijo potrebam poslovnega prometa, po drugi strani pa bodo predlagane dopolnitve etažne lastnine in nova ureditev povezanih nepremičnin omogočile ureditev razmerij, ki se v poslovni in življenjski praksi že oblikujejo, vendar s pomočjo drugih, za to manj primernih institutov stvarnega prava. S predlogom zakona se odpravljajo tudi nekatere nedoslednosti in pomanjkljivosti veljavne ureditve.

Poglavitne rešitve, ki jih Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Stvarnopravnega zakonika prinaša, so:

• Opredelitev, da živali niso stvari, ampak živa bitja

Člen 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da so živali čuteča bitja, s čimer Evropska unija v svojih dokumentih priznava živalim poseben pomen.

Ministrstvo za pravosodje je v predlog sprememb Stvarnopravnega zakonika vključilo določbo novega 15.a člena, ki določa, da so živali živa bitja ter da njihovo zaščito urejajo posebni zakoni. Za živali se uporabljajo določila Stvarnopravnega zakonika, ki urejajo premičnine, če zakon ne določa drugače.

Vključitev predlagane določbe v Stvarnopravni zakonik je prvi in pomemben korak pri zavedanju in podelitvi živalim posebnega statusa, hkrati pa je apel na pripravljavce ostale zakonodaje, da v prihodnje na posameznih področjih glede izvrševanja lastninskih upravičenj lastnika živali upošteva to njihovo značilnost.

Živali ni mogoče enačiti s položajem stvari, potrebno jim je priznati poseben položaj. Ocenjujemo, da je dozorel čas, ko mora družba na živali prenehati gledati kot zgolj na telesni predmet, ki ga človek obvladuje, in da je izključno namenjen služenju in izpolnjevanju osebnih interesov lastnika, kot to velja za stvari.

• Prenova oziroma dograditev etažne lastnine in etažni lastnini podobnih položajev

Na podlagi opozoril pravne teorije in pravne prakse, dejanskih potreb prometa z nepremičninami in novih zahtev, ki jih je že prinesla prostorska zakonodaja, se s predlogom omogoča oblikovanje takšnih stvarnopravnih položajev, ki v praksi že obstajajo, vendar se zaradi odsotnosti ustreznih pravnih pravil rešujejo s pomočjo drugih, za to manj primernih institutov stvarnega prava.

• Prenova registra neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin

Predlog zakona prinaša pravno podlago za prenovo registra neposestnih zastavnih pravic, ki bo sledila novim sodobnejšim tehničnim rešitvam v smeri za uporabnike bolj prijazne spletne aplikacije. Namen prenove registra neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin v sodoben register je zagotovitev hitrejšega in ažurnješega opravljanja vpisov s strani oseb, ki so pooblaščene za opravo takšnih vpisov, javnosti pa bo omogočen preglednejši in posledično transparentnejši vpogled v podatke registra – torej o obstoju registrske neposestne zastavne pravice.

Predlog zakona prinaša pravno podlago za vzpostavitev neposredne povezave med registrom neposestnih zastavnih pravic in drugimi registri, katerih (matični) podatki se vpisujejo tudi v register neposestnih zastavnih pravic (centralni register prebivalstva, Poslovni register, davčni register). S tem bo omogočeno takojšnje ažuriranje relevantnih sprememb podatkov, s čimer se bo zagotovila sprotna točnost podatkov. Po prenovi registra bo funkcija Ajpesa omejena na upravljavca registra, vpise vanj pa bodo zagotavljali kvalificirani upravičenci sami (notarji, sodišča, stečajni upravitelji, izvršitelji).

• Spremembe na področju nepravih stvarnih služnosti v javno korist in stavbne pravice

S predlagano ureditvijo se v primeru izvrševanja služnosti v javno korist odpravlja časovna omejitev, ki velja za neprave stvarne služnosti. Takšna služnost se tako lahko ustanovi tudi za obdobje, daljše od 30 let, lahko pa se ustanovi tudi za nedoločen čas, torej vse dokler je upravljanje z gospodarsko javno infrastrukturo, ki leži v ali na nepremičnini, obremenjeno s to služnostjo, potrebno za izvajanje javnih storitev. Prav tako se omogoča prenos neprave stvarne služnosti v javno korist na novega upravljavca takšnega podjema, ne da bi bilo treba novemu upravljavcu, ki bo upravljal gospodarsko javno infrastrukturo v javno korist, ponovno skleniti pogodbe o ustanovitvi služnosti z lastniki služečih nepremičnin.

Pri stavbni pravici se odpravlja kogentna določba glede njenega trajanja (sedaj 99 let). Obe spremembi sledita tudi priporočilom Računskega sodišče RS v okviru Revizijskega poročila glede ureditev razmerij pri infrastrukturi za izvajanje gospodarskih javnih služb.