Skoči do osrednje vsebine

Sladkorna bolezen – smo pripravljeni na naslednje desetletje?

Na letošnji, že 10. nacionalni konferenci obvladovanja sladkorne bolezni je bila v ospredju predstavitev Nacionalnega plana za obvladovanje sladkorne bolezni 2020–2030. Poleg tega so udeleženci konference govorili tudi o minulem desetletju in dosežkih oziroma ključnih ciljih, ki so bili na področju obvladovanja sladkorne bolezni doseženi s podporo Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2010–2020. Program je povezoval vse ključne partnerje v zdravstvu in tudi zunaj njega. Konferenca je potekala v Ljubljani v organizaciji Ministrstva za zdravje, Svetovne zdravstvene organizacije in Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

1 / 3
Uvodni nagovor državne sekretarke prim. Simone Repar Bornšek | Avtor Bor Slana/STA

Tako v Sloveniji kot v številnih drugih državah po svetu ugotavljajo naraščanje pogostosti sladkorne bolezni. Sladkorna bolezen je s spremljajočo obolevnostjo in posledicami za obolele, družine in skupnost postala pomemben javnozdravstveni izziv. Ob predpostavki, da se podobno kot v evropskih državah tudi v Sloveniji okoli 15-odstotkov oseb z ugotovljeno sladkorno boleznijo zdravi brez zdravil, torej samo s primerno telesno dejavnostjo, prehrano in zmanjšanjem telesne mase, ocenjujemo, da je bilo v Sloveniji v letu 2017 okoli 131.000 oseb z ugotovljeno sladkorno boleznijo. Vseh oseb s sladkorno boleznijo pri nas, z ugotovljeno in neugotovljeno boleznijo, pa naj bi bilo od 154.000 do 175.000.

Državna sekretarka prim Simona Repar Bornšek je na konferenci poudarila, da je sladkorna bolezen upravičeno deležna tako strokovne kot tudi vedno večje politične pozornosti. Že vrsto let je v porastu in prizadene veliko ljudi vseh starosti. Ob tem je povedala: »Vedno več je mladih bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2, ki bi jo lahko preprečili z zdravim načinom življenja oziroma njen pojav odložili na kasnejše življenjsko obdobje. Gre za bolezen, pri kateri lahko z zgodnjim odkrivanjem in zagotavljanjem dostopne in kakovostne zdravstvene obravnave  bolnikom omogočimo dolgo in kakovostno življenje in tako pomembno zmanjšamo breme, ki ga ta bolezen predstavlja za posameznika in njegove bližnje." Dodala je, da je sodelovanje vseh ključnih partnerjev Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni (NPOSB 2010–2020), ki se izteka, zelo prispevalo k napredku na področju obvladovanja sladkorne bolezni pri nas: »S konkretnimi aktivnostmi v akcijskih načrtih ste se vsi ključni partnerji v zdravstvu povezali in k sodelovanju pri zagotavljanju bolj dostopne in bolniku prijaznejše obravnave povabili tudi bolnike."

Direktor ZZZS Marjan Sušelj pa je povedal, da sladkorna bolezen zaradi svoje razširjenosti od družbe zahteva, da se intenzivno ukvarjamo z njo: »Potrebno je celostno ukrepanje, ne le zdravstva, temveč vseh sektorjev vlade. Strateške premike bo možno doseči le s spremembami tako znotraj zdravstvenega sistema, kot tudi na vseh ravneh družbe. Na Zavodu bomo še bolj intenzivno spremljali potrebe tako po zdravilih kot pripomočkih za zdravljenje sladkorne bolezni ter sledili vsem potrebam, ki jih osebe s sladkorno boleznijo v Sloveniji potrebujejo."

Na Zvezi društev diabetikov Slovenije se zavedajo, da je vlaganje v preventivo na področju sladkorne bolezni potrebno. Predsednik Zveze Robert Gratton je ob tem povedal: »Verjamemo, da bomo s podporo Ministrstva za zdravje v naslednjih desetih letih močen sogovornik in v pomoč ministrstvu pri ozaveščanju javnosti o prepoznavi znakov sladkorne bolezni in opozarjanju na zdrav način življenja ter opolnomočenju oseb s sladkorno boleznijo."

Na konferenci sta podatke o sladkorni bolezni v Evropi in dobre prakse na tem področju predstavila tudi predstavnik Urada Svetovne zdravstvene organizacije za Slovenijo dr. Juan Tello in predstavnik Regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo dr. Joao Raposo. Poudarila sta, da je Slovenija že zdaj učinkovita v izvajanju ukrepov za obvladovanje sladkorne bolezni. Poleg tega pa sta podprla slovenska prizadevanja za uresničevanje izzivov, ki jih prinaša nov Nacionalni plan za obvladovanje sladkorne bolezni 2020–2030.  

Dosežki minulega desetletja

Diabetologinja dr. Jelka Zaletel iz UKC Ljubljana, podpredsednica koordinativne skupine za izvajanje NPOSB, je izpostavila ključne aktivnosti minulega desetletnega nacionalnega programa in orisala dosežene rezultate: »Aktivno smo sodelovali s predstavniki organiziranih bolnikov, skupaj smo sprejemali odločitve in s tem pripomogli k boljšemu obvladovanju sladkorne bolezni. Okrepila se je dostopnost do edukacije predvsem na primarni ravni z nadgradnjo timov družinske medicine, z vključevanjem diplomiranih medicinskih sester ter z nadgradnjo centrov za krepitev zdravja z novimi programi za obvladovanje sladkorne bolezni."

Delovanje timov družinske medicine se je izboljšalo v koordinaciji oskrbe. S tem je sedaj podprto izvajanje celovite oskrbe, ki je usklajena med ravnmi zdravstva, in sicer v okviru izvajanja enotnih in redno obnovljenih kliničnih smernic, na področju edukacije in tudi z vzpostavljanjem mentorske mreže med primarno in sekundarno ter terciarno ravnijo. Poleg tega se je navkljub recesiji ohranila dobra dostopnost do modernih zdravil in medicinskih pripomočkov. Izboljšala se je tudi razpoložljivost ključnih podatkov in informacij, ki so potrebni za spremljanje obvladovanja sladkorne bolezni.

Velik premik je bil narejen na področju spremljanja sladkorne bolezni, ki je še kako pomembno za vrednotenje in načrtovanje ukrepanja na vseh ravneh. Razveseljuje tudi dejstvo, da smo v Sloveniji z aktivnostmi v sklopu izvajanja aktivnosti Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025, Dober tek Slovenija, uspešno naslovili debelost, enega ključnih dejavnikov tveganja za sladkorno bolezen. S celovitim pristopom od najzgodnejšega obdobja življenja do pozne starosti nam je uspelo zaustaviti trend naraščanja debelosti, še posebej uspešno pri otrocih. Tudi sicer opažamo pozitivne premike na področju zdravega prehranjevanja in telesne dejavnosti, je izpostavila državna sekretarka prim. Repar Bornšek.

Nacionalni plan za obvladovanje sladkorne bolezni 2020–2030

Udeleženci konference so se strinjali, da naslednje desetletno obdobje pri obvladovanju sladkorne bolezni prinaša nove izzive in novo strategijo razvoja, ki mora še naprej povezovati  vse ključne partnerje v zdravstvu in zunaj njega. 

Vesna Kerstin Petrič z Ministrstva za zdravje, predsednica koordinativne skupine za izvajanje NPOSB, je ob tem poudarila, da sedanje stanje označujejo znatne razlike v zdravju med območji v Sloveniji, visoko stopnjo razširjenosti sladkorne bolezni in izrazit trend naraščanja pojavnosti na nekaterih območjih. Ob tem je poudarila: »Takšno stanje opozarja na večje zdravstvene potrebe, potrebe po javnozdravstvenih ukrepih za izboljšanje dejavnikov življenjskega sloga in dejavnikov na strani zdravstvenega sistema v teh okoljih, kot tudi po ukrepih izven zdravstva, ki so ključne gonilne sile za razlike v zdravju. Zdravstvena oskrba, ki pogosto zahteva vključevanje mnogih profilov in je zato lahko razdrobljena, je kakovostna le, če je usklajena in tudi povezana (integrirana), pri čemer so okoliščine v posameznih območjih Slovenije zelo različne. Razen razlik v dostopnosti do oskrbe na primarni ravni obstajajo tudi ogromne razlike v preskrbljenosti z diabetološkimi timi, kar povzroča pomembne razlike v dostopnosti do oskrbe na ravni specialistične diabetološke dejavnosti."

Na konferenci so bila izpostavljena tudi izhodišča za obvladovanje sladkorne bolezni do leta 2030, sestavljena iz treh ciljev. Prvi cilj je krepiti zdravje prebivalstva s posebnim poudarkom na sladkorni bolezni, drugi cilj je odložiti pojav oz. preprečiti sladkorno bolezen tipa 2 pri osebah z velikim tveganjem in povečati možnosti za zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni, tretji cilj pa je zmanjšati zaplete in umrljivost zaradi sladkorne bolezni ter povečati kakovost življenja, vključno z dolgotrajno oskrbo.

Kot je izpostavila tudi državna sekretarka prim. Repar Bornšek bo zato prav sodelovanje ključno za uspeh tudi v prihodnje: "Zato bo Ministrstvo za zdravje v sodelovanju z vsemi deležniki pripravilo predlog novega Nacionalnega plana za obvladovanje sladkorne bolezni za obdobje 2020–2030 ter ga predlagalo v sprejem Vladi RS. Sladkorna bolezen si zaradi velikega obsega in bremena, ki ga lahko predstavlja za celotno družbo zasluži posebno pozornost vseh, ki sprejemajo za zdravje pomembne odločitve. Prav je, da na vseh ravneh razumemo, da je vlaganje v zdravje naložba v dobrobit posameznika in razvoj celotne družbe."

Iskalnik