Skoči do osrednje vsebine

Šesta v vrsti predstavitev izhodišč sprememb plačnega sistema

Ali je povezava med plačilom za delo in možnostmi za nagrajevanje v plačnem sistemu javnega sektorja ustrezna? Ali mehanizmi plačnega sistema javnega sektorja delujejo tako, da so privlačni tudi za mlade? Kakšne so odgovornosti in pristojnosti vodij v javnem sektorju?...
…je le nekaj vprašanj, na katera skušajo kot osnovo za širšo razpravo, odgovoriti pripravljena izhodišča sprememb plačnega sistema javnega sektorja.

Izhodišča sprememb plačnega sistema javnega sektorja je v sodelovanju z drugimi resorji pripravilo Ministrstvo za javno upravo z namenom odpreti strokovno razpravo o tem, ali je plačni sistem, kot je bil postavljen z vidika nagrajevanja, še ustrezen. Razprava z različnimi deležniki tako poteka z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, obenem pa tudi z različnimi deležniki v javnem sektorju. Doslej se je zvrstilo že šest tovrstnih predstavitev omenjenih izhodišč, prav vsaka predstavitev pa je ponudila tudi možnost za razpravo, saj želimo pridobiti čim širši odziv tistih, ki se v javnem sektorju dnevno srečujejo s plačnim sistemom v praksi.

V septembru in oktobru so potekala srečanja s predstavitvijo izhodišč za druge državne organe, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije, javne zdravstvene zavode, Skupnost Socialnih zavodov, Skupnost Centrov za socialno delo, ravnatelje osnovnih šol, glasbenih šol, šol s prilagojenim programom, Samostojne raziskovalne inštitute Slovenije (KoSRIS), skupnost dijaških domov Slovenije ter danes, 13.11.2019, za univerze (Univerza v Ljubljani; Univerza v Mariboru; Univerza na Primorskem), Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter Zavod za pokojninsko zavarovanje Slovenije.

Minister Rudi Medved je v pozdravnem nagovoru dejal, da kljub številnim kritikam konkretne alternative obstoječemu enotnemu plačnemu sistemu še nihče ni predstavil, mnogo predlogov pa gre predvsem v smeri, da se ta sistem razformira. ”Mi smo iskali rešitve v okviru obstoječega enotnega plačnega sistema, ki ga želimo posodobiti in ga narediti učinkovitejšega. Pripravili smo izhodišča za spremembe, ki jih predstavljamo vsem deležnikom v javnem sektorju. Menimo, da gremo v pravo smer. Odzivi vseh, s katerimi se srečujemo, so za nas izjemno dragoceni, saj zakonov ne pišemo v pisarnah, ampak je naš namen, da rešitve, ki bodo v končni fazi zapisane v zakon, pripravimo skupaj v širokem dialogu. To terja več časa, vseeno pa mislimo, da je to prava smer, saj so takšne rešitve domišljene in dolgotrajne.”

Po besedah vodje sektorja za plače v javnem sektorju Branka Vidiča se postavlja pod vprašanj smiselnost letnega ocenjevanja, ki je podlaga za napredovanje, saj podatki kažejo, da v povprečju 70 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju dobi oceno odlično, pri nekaterih proračunskih uporabnikih pa je z odlično oceno ocenjenih čez 90 odstotkov zaposlenih. V izhodiščih je zato predlagana ukinitev tega ocenjevanja, hkrati pa tudi zmanjšanje razpona plačnih razredov, ki jih je mogoče pridobiti z napredovanjem. Kot je še predlagano, bi po drugi strani namenili bistveno večji obseg sredstev za variabilno napredovanje, namesto dveh odstotkov sredstev za osnovne plače bi postopno prišli do desetih odstotkov. Posamezen javni uslužbenec pa bi lahko iz tega naslova dobil do 30 odstotkov osnovne plače. Obenem pa bi zmanjšali razlike v osnovnih plačah, do katerih pride zaradi napredovanj, in ki lahko med mlajšimi in starejšimi na enako zahtevnih delovnih mestih znašajo tudi 40 odstotkov.

Iskalnik