Skoči do osrednje vsebine

Predsednik vlade Janez Janša v oddaji Odmevi o aktualnih političnih temah

Predsednik vlade Janez Janša je bil v petek gost oddaje Odmevi, v kateri je govoril o različnih pomembnih političnih temah. Osrednja nit pogovora je bila povezana z ukrepi v zvezi z zajezitvijo širjenja koronavirusa, saj je bilo izhodišče pogovora srečanje med slovenskim in hrvaškim predsednikom vlade na Otočcu, ki je bilo prav tako včeraj. Prvo vprašanje voditeljice oddaje Rosvite Pesek je bilo namenjeno temu, ali bo Hrvaška glede na povečevanje števila okužb pristala na rdečem seznamu.

Predsednik vlade Janez Janša

Predsednik vlade Janez Janša | Avtor Kabinet predsednika vlade

"Številka okuženih je eden od dodatnih razlogov za to srečanje, so pa tudi vsi preostali povezani z njo. Država preide na rdeči seznam takrat, ko preseže 40 okužb na sto tisoč prebivalcev v štirinajstih dneh. Hrvaška je zdaj nekje čez 20. Glede seznamov in ukrepov torej velja, da o uvrščanju na sezname odločajo številke. Hrvaška je bila uvrščena na rumeni seznam dva ali tri dni pred volitvami pri njih, iz tega pa izhajajo različni ukrepi. Mimogrede, tudi Slovenija je že na rumenem seznamu, glede na število okužb, in zaradi tega smo v zadnjih dneh tudi sprejeli nekatere ostrejše ukrepe," je dejal premier Janez Janša. Nadaljeval je, da sta obe delegaciji na sestanku na Otočcu primerjali tako imenovane uvožene primere in vire teh okužb ter da je bil sprejet dogovor o bolj intenzivni izmenjavi podatkov. "Glavni vir okužb pa je zdaj tako pri nas kot na Hrvaškem – in tu so potrebni ukrepi na Hrvaškem enaki kot pri nas. Danes so nas seznanili z omejitvami zbiranja, poostrenimi nadzori, z vrsto drugih ukrepov, ki jih pripravljajo, če se bodo razmere še naprej zaostrovale. Predstavili so tudi zemljevid, kjer so te okužbe, in obalni del, kjer je največ Slovencev, ima za zdaj še daleč najboljšo sliko v celotni državi," je pojasnil Janez Janša.

V zvezi z mobilnim programom za slednje okužbam je dejal, da ga Hrvaška tudi namerava vzpostaviti. Ob tem je slovenski predsednik vlade dejal, da bo naša aplikacija namenjena sledenju okužbam in ne bo posegala v omejevanje osebne svobode, saj ne deluje po načelu zbiranja in hrambe podatkov. "Gre za opozarjanje pred okužbo, in če bomo jeseni imeli močnejši val zaradi hladnejšega vremena, grip in drugih obolenj, potem bo ta aplikacija edino, kar bo omogočilo kolikor toliko normalno življenje brez ponovne ustavitve javnega življenja," je poudaril premier.

Predsednik vlade Janez Janša je v nadaljevanju govoril o svojem delovnem obisku v Bruslju. Ob tem je spomnil, da Evropa pripravlja večletni finančni okvir in sklad za okrevanje. "Iz tega sklada bomo lahko investirali približno pet milijard evrov, kar je za slovenske razmere velik denar. Z njim lahko naredimo marsikaj, kar je doslej čakalo, zato bodo ta pogajanja naslednji teden v okviru Evropskega sveta izjemno pomembna za prihodnost Evrope in tudi za prihodnost Slovenije," je dejal. V zvezi z arhivi Banke Slovenije in tožbo, ki jo je glede tega vložila Evropska komisija proti Sloveniji, je premier dejal, da je tudi drugje po Evropi bilo nekaj primerov, kjer so se zgodile podobne stvari kot pri nas, ko so nacionalne policije držav zasegale dokumente v državnih bankah, toda povsod drugje so se prej dogovorili za rešitev, preden je prišlo do tožbe, le pri nas je bil takrat odziv preveč tog. "V praksi to pomeni, da bi morali uradniki Evropske centralne banke priti sem in povedati, kaj so njihovi arhivi, kaj so pa arhivi državne banke in seveda naši državni organi bi se morali s tem strinjati. Tega poskusa doslej ni bilo in to je tisto, kar smo predlagali. Včeraj sva se s predsednico Evropske komisije dogovorila, da te podrobnosti do jeseni, ko bo postopek na sodišču tekel naprej, pristojni rešuje s pristojnim komisarjem," je dejal premier Janez Janša.

V zvezi s pogovori z generalnim sekretarjem zveze Nato Jensom Stoltenbergom je premier dejal, da je pandemija marsikaj spremenila, tudi glede obrambnega načrtovanja. "To, kar predlagamo v zakonu o financiranju obrambnih potreb za naslednjih šest let, je v bistvu predlog za sredstva, ki bodo imela dvonamensko rabo," je dejal premier in dodal, da se bodo v zakonu zagotovila sredstva za transportno letalo, helikopterje, ki jih potrebujemo za reševanje, za potrebe civilne zaščite oziroma "realne potrebe v realnem času".

Premier Janez Janša je na vprašanje o odstopu ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa dejal, da je "kuverta aktualnega ministra gospoda Hojsa, v kateri je ponudil odstop, še zaprta. Rekel sem mu, da ga prosim, naj počaka s to odločitvijo, naj jo še enkrat premisli, saj smo v razmerah, ko potrebujemo ministra za notranje zadeve, ki je operativen 24 ur na dan. Če si gospod Hojs ne bo premislil, bom to kuverto odprl – ampak to šele takrat, ko bom imel rešitev za to mesto, ker si ne moremo privoščiti nobenega praznega teka," je še poudaril premier. Na vprašanje o tem, da so poslovniški roki za posredovanje odstopne izjave že potekli in da je to problem, pa je premier dejal, da to ni problem, saj bodo roki začeli teči, ko bo ta kuverta odprta, "če bo odprta."

Predsednik slovenske vlade je nato spregovoril še o novi medijski zakonodaji. "Po mojem osebnem mnenju gre za manjše spremembe in za nekatere stvari, ki bi morale biti že zdavnaj narejene. Recimo infrastruktura je po vseh evropskih normah nekaj, kar mora biti enako dostopno za vse in mora biti ločeno od tistega, ki ponuja storitve. Govorimo o oddajnikih in zvezah," je dejal predsednik vlade. V zvezi s sredstvi, ki jih ima na voljo RTV Slovenija, ki se je po besedah voditeljice že do sedaj otepala z dokaj slabim finančnim stanjem in z razmerami, ki za programske delavce niso rožnate, pa je predsednik vlade dejal, da na RTV Slovenija veliko ljudi dela nadpovprečno in je podpovprečno plačanih. "So pa tudi taki, ki so v obratnem položaju. Nihče me ne bo prepričal, da v dvomilijonski državi institucija, ki razpolaga s preko 100 milijoni evrov proračunskega denarja, nima rezerv," je zaključil predsednik vlade Janez Janša.

Iskalnik