"Razprava o covidu-19 glede medsebojne informiranosti je bila daljša, bolj žgoča in pomembnejša, kakor je bilo sprva načrtovano, kajti srednji in vzhodni del Evrope sta v valu širitve okužb, nekatere države so zelo prizadete, verjetno najbolj doslej v času pandemije," je v uvodu dejal premier, ki je kot pomembno poudaril soodvisnost, kakor se je pokazala pri preučitvi stanja po posameznih državah. "Imamo dvojno korelacijo, in sicer med številom okužb in hospitalizacijami na eni strani ter deležem precepljenosti prebivalstva po posamičnih državah na drugi, ter korelacijo med tem, koliko starejših nad petdeset let je cepljenih, in številom smrti. Manj je cepljenih oseb, starih nad petdeset let, več je mrtvih," je dejal Janez Janša in dodal, da so nekatere države na robu razpada zdravstvenega sistema. "Slovenija pomaga, tudi Romuniji, na primer, smo poslali pomoč," je dejal predsednik vlade.

Po besedah predsednika vlade sta bili osrednja tema zasedanja cene energije in pomanjkanje nekaterih virov. "Kolege sem spomnil na to, da smo takšno razpravo začeli med našim prvim predsedovanjem Svetu EU v letu 2008 in besedilo nekaterih sklepov, ki smo jih sprejemali junija 2008, se je pravzaprav zelo skladalo s tem, o čemer smo odločali včeraj," je dejal predsednik vlade. Nadaljeval je, da "zvišanje cen energije vpliva tudi na višje cene drugih storitev in produktov, zato je treba pričakovati, da bo to tudi ena od osrednjih tem decembrskega vrha. Tudi Evropska komisija je dobila nekatere zadolžitve, da pripravi dodatne podatke," je dejal predsednik vlade in spomnil, da gre za nadaljevanje stare razprave o tem, koliko zavezanost podnebnim ciljem za ogljično nevtralno Evropo po letu 2050 in program za zmanjšanje za 55 odstotkov do leta 2030 glede na izhodiščno stanje vpliva na to podražitev. "Nekaterih odgovorov še nimamo. Dejstvo pa je, da gre za klasično rebalansiranje svetovne ekonomije, kjer smo tako EU kakor tudi ZDA, Kitajska pa to ves čas počne, za blaženje posledic po pandemiji povečali količino denarja oziroma sredstev na trgu, kar povzroči večje povpraševanje, večja ponudba pa to težko dohaja. Ne spoprijemamo se le s podražitvami energije, ampak tudi s pomanjkanjem številnih proizvodov in polproizvodov, cene pa se višajo, dražji prevoz vpliva tudi na podražitev hrane, vse to pa se odraža v inflaciji," je povedal predsednik vlade. Spomnil je, da se EU torej znova ukvarja s podobnimi težavami, s katerimi smo se začeli ukvarjati že leta 2008. "Vsi upamo in verjamemo, da smo se iz takratne finančne in gospodarske krize toliko naučili, da bo to obdobje zdaj drugačno, da ti šoki in rebalansiranje svetovne ekonomije ter evropski del tega procesa ne bo enkratni šok z drastičnimi posledicami, ki bodo vplivale na blaginjo ljudi ter povzročile daljšo recesijo, ampak da se bo to razporedilo na daljše obdobje in ne bo vplivalo na okrevanje po pandemiji," je dejal predsednik vlade.

Prav tako je poudaril, da se je potrdil pristop Evropske komisije v njenem načrtu ukrepov za spoprijemanje s temi težavami, še posebej glede vpliva podražitve energije na blaginjo prebivalstva. "Različne države bodo uporabile različne instrumente. Dejstvo pa je, da globalno na podražitev surovin tudi z vsemi orodji, ki jih predlaga Evropska komisija, ni mogoče vplivati na to, da se cene na trgu ne bi spreminjale. EU je omejena tudi s pravili evropskega trga, ki so delno fleksibilna, v celoti pa se ne morejo izničiti," je dejal predsednik vlade. Nadaljeval je, da so veliko razpravljali tudi o tem, koliko je lahko jedrska energija vir energije v prehodnem času do brezogljične Evrope. "Izračuni kažejo, da prehoda brez jedrske energije ni mogoče izvesti," meni premier in ugotavlja, da "če jedrsko energijo iz tega procesa in prizadevanj izključimo, je edina druga možna energija za prehodno obdobje zemeljski plin. Če bi privolili v to, pa bi to pomenilo, da privolimo tudi v 90-odstotno odvisnost EU od zunanjih dejavnikov, saj 90 odstotkov zemeljskega plina uvozimo, surove nafte pa 97 odstotkov," je dejal predsednik vlade. "Delež obnovljivih virov energije v evropski energetski bilanci v naslednjem srednjeročnem obdobju ne bo mogel nadomestiti izpada ogljičnih virov brez uporabe jedrske energije in to zavedanje je večinoma prevladalo, čeprav iz političnih razlogov nekaj držav nasprotuje omembi jedrske energije v tem procesu, vendar tudi te države, povezane v skupni energetski trg, že zdaj uporabljajo energijo iz evropskih jedrskih elektrarn," je dejal predsednik vlade. "Ta razprava se bo še nadaljevala, a preboj je bil dosežen z ukrepi Evropske komisije, ki je jedrsko energijo izrecno omenila kot prehodni vir energije v tem času," je dejal predsednik vlade in dodal, da daljšo razpravo o tem pričakuje tudi na decembrskem vrhu, ko bo vpliv podražitev v EU še bolj simetričen.

Druga najdaljša razprava je danes potekala o migracijah. "Tu dozoreva spoznanje, da se je mogoče z migracijami spoprijemati samo tako, da EU zavaruje predvsem lastne meje, tako zunanje kakor tudi schengenske meje, in da bo treba slej kot prej to dvoje izenačiti. Zdaj tri države čakajo na sprejem v schengensko območje, imajo izpolnjene vse tehnične pogoje in nosijo velik del odgovornosti za varno Evropo, a formalno še niso v schengenskem območju," je opozoril predsednik vlade Janez Janša. "Slovenija ima schengensko mejo, nima pa zunanje meje EU in želimo si, da se ta meja čim prej premakne na mejo med Hrvaško in BiH,  pri varovanju te meje pa smo pripravljeni pomagati, in to več kakor sorazmerno," je dejal predsednik vlade.

Evropski voditelji so včeraj na kratko razpravljali tudi o Poljski. Razprava je bila po besedah predsednika vlade bistveno bolj umirjena od dogajanj v Evropskem parlamentu. "Ključni sklep je bil, da je treba rešitve iskati skupaj s Poljsko, ne pa proti Poljski," je povedal predsednik vlade Janez Janša.

Eden najpomembnejših delov v sklepnih ugotovitvah Evropskega sveta je poglavje o digitalni preobrazbi. "Tu poteka skoraj zadnja faza usklajevanja aktov o digitalnih storitvah in digitalnem trgu. Oba akta sta izjemno pomembna, nekaj dilem je še odprtih, a hkrati vlada dokaj velika enotnost v zvezi s tem, kaj je treba storiti," je dejal predsednik vlade. Eno od odprtih vprašanj je pravo ravnotežje med načeli odprtosti digitalnega trga in načelom varnosti, saj sta včasih obe načeli nasprotujoči in je treba poiskati prave načine za urejanje tega področja.

"Včeraj smo tudi uspešno uskladili poglavje zunanjih odnosov, kjer smo na naš predlog podprli belorusko opozicijo in politične zapornike ter pozvali režim, da prekine s tem," je dejal predsednik vlade. Nadaljeval je, da je bila ena od osrednjih tem včerajšnjih razprav tudi trgovina, kjer je bila razprava razmeroma kratka. "Dejstvo je, da je EU še vedno svetovna trgovinska velesila in da je EU za 75 držav v svetu prvi trgovinska partnerica, res pa je, da se ponekod ta delež zmanjšuje, na primer v Južni Ameriki, tako da je bilo precej razprave o tem, kako pospešiti usklajevanje trgovinskih sporazumov, ker imajo različne države različne interese, to pa povzroča škodo vsem," je še dejal premier.

V nadaljevanju je odgovarjal tudi na novinarska vprašanja. V povezavi z vprašanjem o Poljski je premier dejal, da se je večina strinjala, da v primeru težav v EU obstajajo predvideni postopki, ki naj tečejo s čim manj politizacije. "Kar se tiče primarnosti evropskega prava, je evropsko pravo primarno na tistih področjih, kjer so pristojnosti prenesene na EU. Kjer pristojnosti niso prenesene, pa je to v pristojnosti nacionalnega prava in tukaj je sedaj problem, tukaj je nesporazum ali pa različno tolmačenje, ne pa v zvezi s samim principom in to je treba ločiti," je dejal premier. Nadaljeval je, da je poljski predsednik vlade predstavil razmere v njihovem pravosodju, zaradi katerih je prišlo do težav. "Te razmere so bile predstavljene precej dramatično - korupcija, nepotizem med sodniki," je povedal premier in dodal, da je Evropski parlament sprejel resolucijo, ki poljskemu ustavnemu sodišču očita, da je politično izbrano. "Če bo to odslej merilo, je Slovenija naslednja, ki bo odprla razpravo o politični izbiri ustavnih sodnikov, kajti če so politično izbrani ustavni sodniki nelegitimni, imamo tudi v Sloveniji veliko težavo glede tega," je opozoril premier Janša.

Glede podražitve energentov in povezanosti z zelenim prehodom je predsednik vlade dejal, da je za razliko od tega, kar se je zgodilo v letih 2008 in 2009, ko se je zaradi višjih cen in podražitev življenja ter gospodarske krize zeleni prehod za nekaj let umaknil z dnevnih redov vseh evropskih institucij in je trajalo do začetka okrevanja, da se je ukvarjanje z njim vrnilo v agende, velika večina za to, da se to ne zgodi, predvsem, ker je eden pomembnih vzrokov za šokantne podražitve v tako kratkem času odvisnost EU od drugih držav glede zemeljskega plina in nafte. "Če govorimo o strateški avtonomiji, je jasno, da Evropa ne bo dosegla realne stopnje strateške avtonomije, dokler ne bo nadomestila teh virov in odpravila te strateške energetske odvisnosti od tretjih dejavnikov," je dejal premier in nadaljeval: "Razprava je torej zdaj drugačna, res pa je, da je bolj ali manj jasno, da brez vključevanja jedrske energije podnebnih ciljev ni mogoče doseči in se to ne izide, pa kakor koli obračamo številke."

"Tema, ki v zvezi s tem ni odmevna, je pa ključna, so inovacije. Za uresničitev podnebnih ciljev do leta 2030 in leta 2050 potrebujemo nekatere tehnološke preboje, ki jih danes še nimamo. Ni namreč mogoče vsega prometa spraviti na električni pogon, kakor obstajajo načrti, če na Zemlji ni dovolj litija, da naredimo vse baterije, potrebne za to, da bodo vsi vozili na elektriko," je opozoril predsednik vlade in nakazal, da potrebujemo rešitev, ki bi nadomestila litij.

"Zeleni prehod v tem času, ko smo dejansko na začetku neke, upajmo čim krajše energetske krize, moramo jemati kot rešitev, in ne kot težavo, treba se je zavedati tudi dejanskega položaja in omejitev, pri čemer je treba doreči, da se v tem prehodnem obdobju jedrska energija vključi kot dovoljeni in nesankcionirani vir," je sklenil novinarsko konferenco predsednik vlade Janez Janša.