Predsednik vlade je v uvodu spregovoril o epidemiološkem stanju v Sloveniji in naraščanju okužb z novim koronavirusom. Ob tem je poudaril, da niso pomembni le podatki o številu okuženih na dan, ključni podatek je, koliko ljudi potrebuje bolnišnično oskrbo in koliko od teh intenzivno oskrbo v bolnišnici. "Te številke so za zdaj še vedno boljše od tistih, ki smo jih imeli v Sloveniji spomladi, zato za zdaj ni potrebe po tako ostrih ukrepih, kot smo jih imeli. Število dnevno okuženih je zdaj sicer večje, so pa posledice teh okužb manjše. Ključen je vpliv na sistem in družbene podsisteme. To stanje je za zdaj še obvladljivo," je ob tem dejal premier.

V nadaljevanju je poudaril, da bi bile številke na novo okuženih za polovico manjše, če bi se odrejeni ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa upoštevali in ukrepov ne bi zasmehovali tako imenovani vplivneži, ki jim mnogi ljudje sledijo. Stanje je po njegovem mnenju še posebej slabo v Ljubljani. "Okužbe se ne širijo le na zborovanjih, temveč še bolj na druženju v manjših skupinah po zborovanjih," je povedal predsednik vlade in dodal, da je težava, če mediji takšnega vedenja ne obravnavajo enako kot na primer ministričino nenošenje maske na javnem dogodku. "Če bo tako, bomo ves čas hodili v krogu in se virusa nikoli ne bomo znebili. Seveda je mogoče sprejeti še bolj stroge ukrepe, ki pa imajo gospodarske posledice, in veliko rezerv, da to blažimo, ni več," je ob tem pripomnil.

V zvezi z medijskim napadom na ministrico dr. Kustec, ki na dogodku OKS ni nosila maske, je predsednik vlade poudaril, da ne brani nikogar, tudi na vladni strani ne, če se nekdo ne drži ukrepov. Konkretni primer napada medijev na ministrico dr. Kustec pa je po njegovi oceni primer dvojnih meril. "Mediji so obsodili osebo, ki se je pravil na dogodku še najbolj držala, kar po mojem mnenju izpričujejo številne fotografije z dogodka," je povedal premier in dodal, da je odgovornost za ta dogodek na organizatorju. Poudaril je še, da je vlada že pred časom svetovala, da se organizatorji javnih dogodkov izogibajo pogostitvam po dogodku, kjer ni mogoče ohranjati varne razdalje med udeleženci. Da je ta javni dogodek prenašala tudi javna televizija, pa po besedah predsednika vlade kaže na to, da se nekaj razlaga v praksi, dela pa se nekaj drugega, kar po njegovem mnenju ni dobro.

Na vprašanja o petem protikoronskem zakonskem paketu je predsednik vlade Janez Janša odgovoril, da so vsi ukrepi, ki so vključeni v ta zakonski sveženj, tja prišli na predlog zbornic, združenj, deležnikov, ki so zaradi epidemije koronavirusa še vedno prizadeti. Sredstva, ki so v petem paketu, so predvidena v rebalansu proračuna. "Prav v teh dneh poteka intenzivno usklajevanje načrta morebitnih prihodnjih ukrepov, če se bodo postelje v bolnišnicah še polnile s tem tempom," je povedal premier in nadaljeval, da če se bo nadaljevalo tako kot zdaj, bo Slovenija kmalu prišla v rdečo cono, kar pomeni, da bo ponovno treba razglasiti epidemijo in sprejeti ukrepe, ki jih delno že poznamo, to pa bo imelo svojo ceno. "Vlada veliko pozornosti usmerja v priprave na hladno sezono virusa. S tem se ukvarjajo tudi nekatere druge evropske države," je povedal premier in nadaljeval, da je po njegovem mnenju Evropa na tem področju še vedno zelo razglašena. Ob tem je premier dejal, da ve, da nošenje mask ni prijetno,"a gre za majhno žrtev v primerjavi s tem, kar bi bilo treba storiti, če je zdravstveni sistem preobremenjen, če bodo ljudje umirali, ker tudi druge storitve ne bodo dostopne, če bo ponovno treba uvajati zelo ostre ukrepe in plačevati ekonomsko ceno za to". Izrazil je upanje, da bo s hladnim vremenom prišla tudi streznitev in da ne bomo več poslušali prepirov o tem, ali so nekateri ukrepi potrebni ali ne, "še posebej ker vidimo, da jih sprejema ves svet in da je stroka okoli njih praktično enotna".

V nadaljevanju je povedal, da peti protikoronski paket predvideva nagrajevanje oziroma pošteno plačilo delavcev v zdravstvu in socialnovarstvenih zavodih, ki bodo premeščeni drugam oziroma bodo delali neposredno z bolniki s COVID. Navedeno nagrajevanje je jasno opredeljeno, zato ne bo moglo več prihajati do nepotrebnega nagrajevanja, ko so si v nekaterih zavodih neupravičeno izplačevali visoke zneske na račun epidemije, kot npr. na RTVS, čeprav jih po mnenju predsednika vlade zagotovo niso zaslužili.

"V položaju, ki je skrajno zaostren zaradi novega koronavirusa, je za javno zdravje treba uporabiti vse kapacitete, ki so na voljo, in vključiti tudi zasebnike. Tisti, ki potrebuje zdravniško oskrbo, ima interes, da oskrbo dobi. Zaradi tega peti paket protikoronskih ukrepov na predlog Ministrstva za zdravje vključuje možnost javnega nacionalnega razpisa, na podlagi katerega bomo dali skupaj vse zdravstvene kapacitete, ki obstajajo, zato da nastalo stanje zaradi kroonavirusa ne bo še dodatno podaljšalo čakalnih vrst in ogrožalo zdravja tisočerih," je poudaril premier Janša.

Na vprašanje o mednarodnem delovanju vlade v zadnjem obdobju in očitkih opozicije, da primanjkuje sodelovanja z jedrnimi evropskimi državami, je predsednik vlade odgovoril, da jedrna Evropa danes ni tisto, kar je bila ob ustanovitvi. Jedrna Evropa je, kot je poudaril predsednik vlade, danes tista, ki se zavzema za to, da Evropska unija še naprej obstaja, in je to tudi sposobna udejanjiti. "So države, ki se zavedajo, da brez Evropejcev Evrope ni," je povedal premier in naštel sodelujoče na Blejskem strateškem forumu, s čimer je tudi zavrnil trditve opozicije o tem, kam se zunanjepolitično premikamo.

"Osrednji cilj slovenske zunanje politike je, da ima Slovenija čim boljši odnos s čim več državami ter da ima zaradi teh odnosov tudi gospodarske koristi in večjo varnost," je povedal premier in poudaril tudi pomen dobrih odnosov s sosednjimi državami. "Sosed je prvi, ki ti lahko priskoči na pomoč, s katerim moraš urejati stvari, še posebej v kriznih situacijah, kot je bila spomladanska epidemija." V nadaljevanju je poudaril, da je zunanja politika orodje za to, da se uresničujejo nacionalni interesi. "Nacionalni interesi vsake posamične države trčijo v nacionalni interes druge države, zato je treba te odnose usklajevati na čim bolj miren in ne konflikten način. Zaradi tega je vsako novo zavezništvo, ki ga zunanja politika pridobi za državo, velik korak naprej. Vsak spor, vsak sovražnik, ki ga nekdo umetno pridela, pa je velik korak nazaj," je ocenil premier Janša.

O sodelovanju z drugimi evropskimi državami v času epidemije je poudaril: "Vlada, ki jo vodim, je v državnem zboru prisegla dan po tem, ko je bila v Sloveniji razglašena epidemija. Takoj po nastopu sem se pogovarjal s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki je bila Sloveniji pripravljena pomagati, a v rokah ni imela instrumentov za to. Evropska komisija takrat ni imela skladišč z zaščitno opremo, ni imela načrta."  Prav zato je strateški načrt za obvladovanje epidemije ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu EU oziroma je to vključila v program tria z Nemčijo in Portugalsko, ki že poteka. "V takšnem stanju nič ne pomaga dobra volja, če ni sredstev in instrumentov, s katerimi se lahko pomaga. Edina pomoč v praksi je pomoč v obliki zaščitne opreme, strokovnjakov, ki so prišli v Slovenijo, prevoznih in transportnih sredstev, letal, ki smo jih potrebovali za dostavo zaščitne opreme." Takšna pomoč je, kot je v pogovoru poudaril predsednik vlade, v času epidemije prišla iz Češke, Poljske in Madžarske. V času epidemije je Slovenija vzpostavila tudi zelo tesne odnose z vsemi sosednjimi državami v smislu dnevnih stikov predsednikov vlad, pristojnih ministrov, ki so reševali zaplete z desetkilometrskimi kolonami, prehodi in vračanjem ljudi. To je po njegovem mnenju delovalo in odpravljalo kaos.

V nadaljevanju je spregovoril tudi o vprašanju vladavine prava. "Evropska unija sama po sebi temelji na vladavini prava. Nobena država ne more biti članica Evropske unije, če ne priznava tega temelja," je bil jasen premier in dejal, da ne pozna nobene države članice, ki bi se temu temelju odrekla. In to je bilo na julijskem vrhu Evropskega sveta nedvomno ugotovljeno. "Da pa želi nekdo stlačiti v pojem vladavine prava svoj pogled na to, kako morajo biti nekatere marginalne skupine privilegirane, kako hoče spraviti v okvir pojma vladavine prava dvojna merila, da se tolerirajo politični zaporniki v eni članici Evropske unije, v drugi pa se nasprotuje povsem logičnim spremembam ali pa reformam v pravosodju, temu pa Evropski svet ne bo pritrdil," je bil jasen premier. "V Evropskem parlamentu se sicer lahko na podlagi političnih kalkulacij in trgovanj oblikuje takšna ali drugačna večina, z vladavino prava pa je konec tisti trenutek, ko se o tem politično glasuje. Evropski parlament je politična tvorba različnih političnih skupin. Če bodo z glasovanjem odločali, kaj je vladavina prava v eni ali drugi državi, je to pospešena pot k razpadu Evropske unije. To, kar se dogaja v Evropskem parlamentu, je skregano z realnostjo in je zgolj dogajanje v bruseljskem mehurčku, v katerem se ne zavedajo, kje so dejansko ključni problemi, ki jih je treba reševati," je še povedal premier.

V nadaljevanju je predsednik vlade spregovoril tudi o uspešnih pogajanjih za evropska sredstva na julijskem vrhu Sveta EU. "Ključna stvar, da je bilo mogoče izpogajati dober neto položaj za Slovenijo, tiči v dejstvu, da smo morali najprej izpogajati dober celotni paket tako proračuna kot sklada za okrevanje. In to se je zgodilo na podlagi zavezništva med jugom in centrom, se pravi med Srednjo Evropo in mediteranskimi državami, ki so bile prizadete zaradi epidemije. Vzpostavljeno je bilo zavezništvo, ki je daleč presegalo polovico članic Evropske unije," je povedal premier in dodal, da je Slovenija uspela predstaviti svoj položaj neposredno tam, kjer se odloča. Ob tem je opozoril tudi na dobro ekipo, ki jo je imela Slovenija na pogajanjih.

V nadaljevanju je predsednik vlade Janez Janša še opozoril, da bo v prihodnje ključno pridobljena sredstva tudi uspešno počrpati in investirati. Vlada je zato oblikovala strokovno skupino, ki se srečuje po sejah vlade in na kateri se sproti rešujejo problemi, s katerimi se ukvarjajo posamezna ministrstva.

Predsednik vlade je v pogovoru spregovoril tudi o demografskem skladu. Poudaril je, da je namen sklada, da raste in da bo v skladu vsako leto več denarja. "Del tega, kar se bo v skladu nabralo, se bo namenil za napolnitev pokojninske blagajne, za reševanje dolgotrajne oskrbe, gradnjo domov za ostarele, pa tudi za ukrepe družinske politike, ki so ključni za dolgoročno delovanje pokojninskega sistema," je povedal premier in nadaljeval, da bo sklad moral dosegati rezultate, sicer bodo upravljavci zamenjani. Le-ti bodo tudi pod nacionalnim nadzorom, saj bodo člani nadzornega sveta tudi predstavniki opozicije.

"Upravljanje državnega premoženja je danes raztreseno med številne družbe, ki so v državni lasti, za upravljanje in nadzor teh družb se porabi približno od 30 do 50 milijonov evrov, ki bodo z ustanovitvijo Demografskega sklada ter upravljanjem in nadzorom na enem mestu odpadli. Tudi če bo prišlo do kakšne anomalije, bo ta vidna, odkrita in sankcionirana," je povedal premier, ki je še dejal, da bo demografski sklad ustanovljen za to, da rešuje demografski problem v celoti. "Demografski problem se ne začne z naraščanjem števila upokojencev, ampak se začne pri zmanjševanju števila rojstev. Z ukrepi družinske politike se problema lotevamo na samem začetku. Zato zakon predvideva, da bo del sredstev šel tudi za te ukrepe. Poleg tega pa bo v nadzornem svetu nad izvajanjem teh politik bdel tudi predstavnik mlade generacije," je še povedal premier.

Kar se tiče aktualnega političnega dogajanja in stanja v stranki Desus, pa je predsednik vlade Janez Janša izrazil prepričanje, da bo Desus ostal trden člen koalicije. Poudaril je, da so strankarski problemi stvar vsake stranke posebej ter da se SDS ne želi vmešavati v druge stranke kot tudi nasprotno, da želi, da se druge stranke ne vmešavajo v SDS. "Ta princip koalicija spoštuje in zaradi tega imamo dobre odnose. Ne želim ocenjevati razmere v Desusu. Če bo stranka Desus ostala koalicijski partner, ima svoje pravice in dolžnosti, in kar se tega tiče, ne vidim problemov glede prihodnjega sodelovanja," je povedal premier in nadaljeval, da je stranka Desus v tej vladi stranka, ki je uresničila skoraj 100 odstotkov svojega programa. Ob tem je izrazil začudenje, da je do vrenja, ki smo mu priče, prišlo ravno v stranki, ki je v tej vladi največ dosegla. Po njegovem mnenju je do tega prišlo tudi zaradi interesov od zunaj, ti nimajo v ospredju interesov stranke Desus, ampak interes, da vlada pade.

Glede predčasnih volitev in možnega padca vlade pa je predsednik vlade poudaril, da ima levi del opozicije en sam cilj, in to je priti na oblast brez programa, brez konstruktivnosti. "Če bi mi imeli opozicijo, ki ima svoj program, ki ima alternativo, ki ima boljše ukrepe za to, da zajezimo koronavirus, potem bi živeli v normalnem svetu, in če takšna opozicija zbere dovolj glasov in zruši vlado in se trudi, da bolje ureja stvari, nič hudega, samo pri nas tega ne vidimo," je povedal Janša. Ob tem je poudaril, da ne vidi nobenih programskih točk, ki bi povezale levo opozicijo, ki je sama razpadla po tem, ko je bila "puška vržena v koruzo", razen tega da želijo priti na oblast in govorijo, kako je zdaj vse slabo. "Če so oni alternativa, potem bo samo še slabše, če to vlado zrušijo," je prepričan Janša.

Na koncu pogovora je predsednik vlade še dejal, da gre SDS kot največja koalicijska stranka lahko kadar koli na volitve. "Verjetno bi po volitvah lažje vladali, kot vladamo zdaj," je dejal premier, a dodal, da je vprašanje, kaj bi čas volilne kampanje in čas hladne dobe  koronavirusa brez koncentracije koalicijskih partnerjev za reševanje problemov dejansko prinesel za skupno dobro. "Ker gre za veliko tveganje, se sedanja vladna koalicija s tem ne igra. Vlada bo delala za reševanje konkretnih problemov z vso močjo in ob tem bomo upali, da to tresenje koalicijskih partnerjev od zunaj ne bo preveč zaviralo našega dela," je pogovor končal premier.