Kot je po zaključku zasedanja povedal predsednik vlade, je bil današnji del zasedanja Evropskega sveta pretežno posvečen izmenjavi informacij v zvezi s covidom-19. "Evropa je v drugem valu, to je verjetno še poletni val, naša skrb pa je predvsem usmerjena v hladno obdobje, torej v prihajajoče mesece, ko bodo tu tudi gripa in druge bolezni, in ta izmenjava informacij je bila vsaj zame izjemno koristna zaradi lažjega načrtovanja prihodnjih ukrepov," je uvodno dejal predsednik vlade ter dodal, da je ta tema prišla tudi v zaključke zasedanja in se bo nadaljevala na naslednjem zasedanju Evropskega sveta.

Premier Janez Janša je dejal, da so evropski voditelji prejeli tudi informacije v zvezi s cepivom oziroma tem, kdaj bo cepivo na razpolago. "Te informacije so zelo okvirne, skoraj zagotovo pa tega ni mogoče pričakovati do konca letošnjega leta ali spomladi v prvem delu, vsaj ne v količinah, ki bi zadostovale, zato so resne priprave na hladno sezono koronavirusa še toliko bolj pomembne za vse države članice EU," je povedal predsednik vlade.

Naslednja velika tema, ki ni doživela veliko razprave, je pa izjemno pomembna z vidika predsedovanja Slovenije v naslednjem letu, je poglavje o digitalnem enotnem trgu in ekonomskih ukrepih. "Govorim o večji odpornosti EU v smislu izkušenj, ki smo jih dobili z epidemijo v pomladnem delu, in gre za oblikovanje strategije za večjo odpornost Evrope ob podobnih tveganjih ali drugih izrednih razmerah, v katerih Evropa v prihodnje ne sme biti tako odvisna od drugih, kot je bila spomladi in je deloma še zdaj," je povedal premier in nadaljeval, da gre pri tem za usmeritev selitve načrtovanih proizvodnih zmogljivosti nazaj na evropsko celino ter za vprašanje izgradnje lastnih znanstvenih in gospodarskih zmogljivosti, "da bomo sami sposobni proizvajati vse, kar mora biti takoj na razpolago v podobnih razmerah, kot je ta zadnja pandemija." "Ti sklepi bistveno olajšujejo naše priprave predsedovanja v drugi polovici prihodnjega leta," je dejal predsednik vlade in opozoril, da je to tudi ena ključnih prednostnih zadolžitev našega predsedovanja, ki se bo zagotovo nadaljevala še v prihodnosti, saj gre za obsežno prestrukturiranje, ki se ga še ne zavedamo v celoti.

"Včerajšnja razprava je dokazala, da je Evropska unija kljub pomislekom in razlikam sposobna zaščititi svoje interese – to so interesi vseh skupaj in vsake države članice posebej, v tem konkretnem primeru Grčije in Cipra," je o razmerah v vzhodnem Sredozemlju povedal premier in dodal, da je po njegovih izkušnjah to prvič, da so o omenjeni problematiki temeljito razpravljali do konca in da "nis(m)o prišli le do objavljenih zaključkov, ampak je jasno, kaj se bo zgodilo, če bo razvoj v Mediteranu šel v pozitivno smer, in kaj, če v negativno smer. Na to temo se bomo vrnili decembra in po včerajšnji razpravi je tudi jasno, kaj morajo tisti, ki so odgovorni, do decembrskega srečanja pripraviti za obe različici," je povedal predsednik vlade.

Poudaril je še, da je bila razprava o Belorusiji krajša, "ker je bilo tu manj dilem." "Ukrepi, ki so bili sprejeti, so odločni, puščajo pa odprta vrata za določen dialog, ki so ga beloruske oblasti do zdaj zavračale," je povedal premier in dodal, da je tudi po tej razpravi jasno, kaj bodo naslednji koraki, ki jih bo EU naredila v okviru realnih možnosti.

"Enotni smo bili v obsodbi zastrupitve ruskega opozicijskega voditelja Navalnega," je povedal predsednik vlade in dodal, da so voditelji slišali konkretno informacijo o celotnem dogodku, ki ne pušča dvoma o dogajanju, čeprav se na nekatere analize še čaka. "V tem primeru so se uporabila nesprejemljiva sredstva za utišanje kritičnega glasu," je povedal premier in dodal, da gre tudi za način izbire sredstev, ki je zavržen že od začetka človeške zgodovine in so ostri odzivi zato še dodatno potrebni.