Skoči do osrednje vsebine

Predavanja s področja meroslovja na 28. letni konferenci SZKO v Portorožu

20. in 21. novembra 2019 je v Portorožu potekala že 28. letna konferenca SZKO. Konferenca je osrednji dogodek s področja kakovosti in odličnosti v Sloveniji, kjer sta dr. Samo Kopač in dr. Irena Grabec Švegl imela zelo zanimiva in strokovna predavanja s področja meroslovja. Ob zaključku konferenca so predstavniki Urada tudi sodelovali na okroglih mizah in opozorili na področje merjen ter njihov pomen na področju zdravstva.

20. in 21. novembra 2019 je v Portorožu potekala že 28. letna konferenca SZKO. Konferenca je osrednji dogodek s področja kakovosti in odličnosti v Sloveniji, kjer različni strokovnjaki z najrazličnejših področij tako v plenarnem delu, kot tudi v strokovnih modulih predstavijo najnovejša dognanja na področju kakovosti, izmenjajo znanja in praktične izkušnje.

Tako je prvi dan, v osrednjem plenarnem delu, direktor Urada RS za meroslovje dr. Samo Kopač v svojem predavanju z naslovom »Z zanesljivimi meritvami izboljšujemo kakovost proizvodov in storitev« povedal sledeče (povzetek):

»Merjenja ves čas igrajo ključno vlogo pri sprejemanju znanstvenih in tehnoloških inovacij, pri zasnovi in učinkoviti proizvodnji izdelkov ter preprečevanju neskladnih izdelkov, kar pomeni da je kakovost izdelkov in učinkovitost procesov ključno odvisna od merjenj. To je že od začetka prepoznano v osnovnem standardu zagotavljanja kakovosti ISO/IEC 9001, ki daje tudi zahteve glede uporabe merilne opreme. Točna in zanesljiva merjenja še pridobivajo na pomembnosti pri vpeljevanju digitalizacije v industrijske procese (Industrija 4.0). Merjenja zagotavljajo tudi osnovno podporo za zdravstvo, varnost, varstvo okolja, zdravo hrano itd. Lahko rečemo, da je kakovost izdelkov in storitev dobra toliko, kolikor so dobro opravljene meritve.

Za zagotavljanje točnih in zanesljivih meritev je pomembno določiti namen in lastnosti uporabljenih meril, senzorjev… v procesih. Z merili je potrebno zagotoviti merilno sledljivost do predpisanih in mednarodno dogovorjenih enot sistema SI, kar pomeni, da vijak, ki ga izdela dobavitelj avtomobilskih delov v npr. Španiji, ustreza navoju na avtomobilskem delu, ki ga izdela drug dobavitelj iz Brazilije in da so npr. rezultati analiz, potrebnih za postavljanje diagnoz v zdravstvu, ki jih izvede laboratorij nekega zdravstvenega doma v Sloveniji, zanesljivi tudi pri določanju diagnoze v bolnišnici npr. v Avstriji. V prispevku bomo zato prikazali osnovna meroslovna načela, na katere je potrebno biti pozoren, ko se v procese vpeljuje merjenja, merila, senzorje ipd. z namenom zagotavljanja odličnih proizvodov in storitev. »

Drugi dan konference pa je v strokovnem modulu Zdravstvo dr. Irena Grabec Švegl, v soavtorstvu z mag. Barbaro Možina iz Oddelka za laboratorijske dejavnosti, Onkološkega inštituta v Ljubljani, predstavila »Sledljivost meritev v medicini in diagnostiki in njihov pomen pri sprejemanju odločitev« (kratek povzetek):

»Z merjenji in mednarodnim sistemom merskih enot (SI) se v življenju srečujemo vsak dan, na vsakem koraku pa čeprav se tega niti ne zavedamo. Posebno pomembno mesto pri tem zavzemajo meritve v medicini oziroma na področju varovanja zdravja. Meritve različnih fizikalnih in kemijskih parametrov so nujne za pravilno diagnozo bolezni ter načrtovanje, izvedbo in spremljanje zdravljenja. Fizikalna, kemijska in bio-medicinska merjenja so tudi ključna pri zgodnjem odkrivanju bolezni oziroma njihovemu preprečevanju.

Merjenja v medicini obsegajo izjemno širok in raznolik nabor parametrov oziroma veličin v širokih merilnih območjih.  Od preprostih meritev telesne temperature, mase, dolžine in krvnega tlaka z ročnim merilnikom, do izjemno zahtevnih ter natančnih meritev istih veličin s kompleksnimi merilnimi sistemi.

Avtorici sta v prispevku povzeli celotno paleto različnih merjenj v medicini ter opredelili njihovo navezavo na mednarodnim sistem merskih enot (SI) in v povezavi s tem  opredelili pojem zagotavljanja sledljivosti meritev. Razložili kako in zakaj je pomembno, da zagotavljamo sledljivost ter s tem primerljivost in ponovljivost opravljenih meritev.

Na primeru laboratorija za bio-medicinsko diagnostiko sta predstavili kakšne meritve in v kakšnem obsegu se izvajajo, kako se zagotavlja njihova sledljivost ter primerljivost, in kateri so s tem povezani izzivi. Na izbranem primeru sta slikovito prikazali, kako se na osnovi meritev določenega bio-kemijskega parametra in spremljanja njegove vrednosti sprejme odločitev glede nadaljnjega zdravljenja pacienta, ter pojasnili kako na to vpliva merilno območje, ponovljivost in primerljivost merjenj oziroma njihova sledljivost. »

Iskalnik