Skoči do osrednje vsebine

Podeljene nagrade najodličnejšim v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti

V novembru, ko obeležujemo rojstva barona Žige Zoisa, slovenskega razsvetljenca in mecena, tradicionalno podelimo nagrade in priznanja Republike Slovenije za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. Nocoj se je na odru ljubljanskega hotela Union zvrstilo 14 najodličnejših v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti.

Prve tovrstne nagrade, nagrade Sklada Borisa Kidriča, so se začele podeljevati leta 1957. Med leti 1988 in 1996 so bile to nagrade Republike Slovenije za znanstveno raziskovalno delo, leta 1997 pa smo jih preimenovali v Zoisove nagrade. Gre za najvišja priznanja na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti.

Odbor za podelitev nagrad in priznanj je sklenil, da se za leto 2019 podelili 14 nagrad, in sicer dve Zoisovi nagradi za življenjsko delo, eno Puhovo nagrado za življenjsko delo, tri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, eno Puhovo nagrado za vrhunske dosežke, šest Zoisovih priznanj za pomembne dosežke in eno priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije. 

Rok za oddajo kandidatur za priznanja in nagrade je bil 12. april 2019. Na razpis je prispelo 68 vlog, kar je podobno število kot lani. V nadaljevanju je Odbor obravnaval 62 upravičenih vlog. Med letos prispelimi vlogami je bilo 13 kandidatur za Zoisovo nagrado za življenjsko delo, 11 kandidatur za Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke, 22 kandidatur za Zoisovo priznanje, 4 kandidature za Puhovo nagrado za življenjsko delo, 5 kandidatur za Puhovo nagrado za vrhunske dosežke, 1 kandidatura za Puhovo priznanje in 6 kandidatur za ambasadorje znanosti RS.

Pri tem je bilo 9 vlog s področja humanistike in družboslovja, 19 vlog s področja tehnike, 26 vlog s področja naravoslovja in 8 vlog s področja ved o živem. V 62 obravnavanih vlogah je bilo vključenih 85 kandidatov za nagrade.

Letošnji nagrajenci so:

  • prof. dr. Marc L. Greenberg, Priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije;

  • akad. in zasl. prof. dr. Alenka Šelih, Zoisova nagrada za življenjsko delo;

  • akad. prof. dr. Josip Globevnik, Zoisova nagrada za življenjsko delo;

  • prof. dr. Nives Ogrinc, Zoisova nagrada za vrhunske dosežke na področju rabe stabilnih izotopov v interdisciplinarnih raziskavah;

  • prof. dr. Enes Pasalic, Zoisova nagrada za vrhunske dosežke na področju kriptografije in diskretne matematike;

  • prof. dr. Denis Arčon, Zoisova nagrada za vrhunske dosežke na področju kvantnega magnetizma in neobičajne superprevodnosti;

  • prof. dr. Jurij Lah, Zoisovo priznanje za izvirne dosežke na področju fizikalne biokemije;

  • prof. dr. Boris Rogelj, Zoisovo priznanje za pomembne dosežke pri raziskavah molekularnih osnov nevrodegeneracije;

  • Prof. dr. Boštjan Brešar, Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju teorije grafov;

  • prof. dr. Matevž Dular, Zoisovo priznanje za pomemben prispevek k razumevanju pojava kavitacije;

  • izr. prof. dr. Miha Ravnik, Zoisovo priznanje za pomembne dosežke v fiziki mehkih snovi;

  • prof. dr. Matjaž Dolšek, Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke v potresnem inženirstvu;

  • izr. prof. dr. Marko Jagodič, Puhova nagrada za življenjsko delo;

  • dr. Hubert Kosler, Erih Arko, Damjan Širaj, izr. prof. dr. Matija Jezeršek in prof. dr. Niko Herakovič, Puhova nagrada za vrhunske dosežke na področju industrijske robotske tehnologije. 

Vsem nagrajenkam in nagrajencem iskreno čestitamo.

Zbornik z obrazložitvami priznanj in nagrad (pdf)

Iskalnik