Omenjeno sporočilo namreč ustvarja vtis, da naj bi VSRS izdalo sodbo v zvezi s pravnomočno končanim razrešitvenim postopkom, kar pa ne drži. Tako tudi ne drži navedba, da je do razrešitve prišlo na nezakonit način, še manj pa, da naj bi to ugotovilo VSRS pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti, ki je razveljavilo pravnomočno kazensko sodbo. VSRS se v odločitvi ni opredeljevalo do pravnomočne odločbe o razrešitvi.

Pojasnjujemo, da je potrebno ločiti med kazenskim in razrešitvenim postopkom. Prvega je vodilo sodišče, slednjega pa Ministrstvo za pravosodje. Spomnimo, ministrstvo je skladno z 19. členom Zakona o notariatu, po prejemu pravnomočne kazenske sodbe pričelo s postopkom razrešitve in v tem postopku kot enega izmed argumentov v zadevi štelo pravnomočno kazensko sodbo, ki je v času odločanja tudi dejansko bila pravnomočna. Odločba je bila izdana dne 20. julija 2018. Zoper to odločbo je gospod Sikošek vložil tožbo v upravnem sporu, nato pa tudi pritožbo na VSRS. Tožba in pritožba sta bili zavrnjeni. Odločitev VSRS v razrešitvenem postopku navajamo, iz razlogov jasnosti razumevanja, pod povezavo http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111429182 .

Odločba o razrešitvi notarja je tako (še vedno) pravnomočna.

Glede na to, da je pravnomočna kazenska sodba predstavljala argument v poznejšem razrešitvenem postopku, bomo v prihodnjih dneh preučili vse okoliščine, ki so relevantne za odločitev ministrstva glede nadaljnjega postopanja.