Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2022

Vlada je sprejela Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2022.

Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2022 prikazuje in analizira rezultate slovenskega kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva in z njimi povezanih dejavnosti v letu 2022, ki so podlaga pri pripravi usmeritev in razvojnega načrtovanja.

V letu 2022 je Slovenija beležila pozitivno gospodarsko rast (2,5 %), ta se je upočasnila v primerjavi z letom 2021, ko je znašala 8,2 %. Močno se je v letu 2022 okrepil trg dela, stopnja registrirane brezposelnosti se je namreč s 7,6 % spustila na 5,8 %, anketna pa s 4,7 % na 4 %. Najbolj pa je leto 2022 zaznamovala visoka inflacija. Dvig cen življenjskih potrebščin s konca leta 2021 se je še okrepil in v letu 2022 dosegel 8,8 % (povprečna letna inflacija). K občutno dražjim energentom in hrani so dodatno prispevale vojna v Ukrajini in neugodne vremenske razmere v letu 2022. V letu 2022 se je nadaljeval trend zmanjševanja prispevka kmetijstva k deležu skupne bruto dodane vrednosti in zaposlenosti. Kmetijstvo skupaj z gozdarstvom, lovstvom in ribištvom je tako v letu 2022 k skupni dodani vrednosti prispevalo 2,1 %, k skupni zaposlenosti pa 6,3 %.

V poročilu so zbrani najpomembnejši proizvodni in ekonomski rezultati o slovenskem kmetijstvu, živilstvu, gozdarstvu in ribištvu, ki so pripravljeni na podlagi podatkov Statističnega urada RS, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter drugih uradnih virov, ki so na voljo do 31. maja tekočega leta (izjemoma tudi pozneje) za preteklo leto, za katero se poročilo pripravlja.

Poročilo se osredotoča na podrobno vsebinsko interpretacijo podatkov obravnavanega leta 2022, s poudarkom na primerjavi s predhodnim letom. Za večino kazalnikov so podatki v statističnih prilogah predstavljeni za obdobje zadnjih trinajstih let. V poročilu prikazani podatki so zaokroženi, zato je možno odstopanje od podatkov SURS in drugih podatkov.

Stališče do predloga stališča Sveta v skupnem odboru o zaščiti geografskih označb za kmetijske proizvode in živila

Vlada Republike Slovenije je sprejela stališče do Predloga sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v skupnem odboru, ustanovljenem s Sporazumom med Evropsko unijo in Islandijo o zaščiti geografskih označb za kmetijske proizvode in živila. Slovenija predlog sklepa podpira.

S tem sklepom Svet EU pooblasti Komisijo za zastopanje stališča Unije skupnem odboru, ustanovljenem s Sporazumom med Evropsko unijo in Islandijo o zaščiti geografskih označb za kmetijske proizvode in živila, v zvezi s predvidenim sprejetjem poslovnika skupnega odbora. S poslovnikom se uredi delovanje skupnega odbora, in zlasti podrobno opredeliti njegov postopek odločanja (vodja delegacije, predsednik, sklic sestankov, sestava delegacije na sestanku, sekretariat, korespondenca, dnevni red sestankov, sklepi odbora, pisni postopek, zapisnik, stroški).

Stališče do Predloga uredbe o določitvi ohranitvenih, upravljalnih in nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo na območju Konvencije o prihodnjem večstranskem sodelovanju v ribištvu severovzhodnega Atlantika

Vlada je sprejela stališče Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi ohranitvenih, upravljalnih in nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo na območju Konvencije o prihodnjem večstranskem sodelovanju v ribištvu severovzhodnega Atlantika.

Namen predloga akta je prenesti v pravni red Unije ukrepe za ohranjanje in izvrševanje, ki jih je sprejela Komisija za ribištvo severovzhodnega Atlantika (ang. North East Atlantic Fisheries Commission-NEAFC). Dodatno se predlaga vzpostavitev mehanizma za njihov prihodnji prenos in izvajanje in sicer, da se pooblasti Komisijo za sprejemanje sprememb ukrepov NEAFC in zagotovitev enakih pogojev ribiškim plovilom Unije kot plovilom drugih pogodbenic. S tem aktom se opredeli izvajanje ukrepov, ki se uporabljajo za ribolov nekaterih pelagičnih vrst v severovzhodnem Atlantiku in so bili dogovorjeni novembra 2022 na posvetovanjih o ribištvu med Unijo, Ferskimi otoki, Grenlandijo, Islandijo, Norveško in Združenim kraljestvom.

Slovenija predlog akta podpira, pri čemer opozarja (»varovalka«), da se glede predlaganega mehanizma pooblastila podelijo Komisiji zgolj za določitev ukrepov tehnične narave, pri čemer to določilo ne sme predstavljati precedensa za transpozicijo ukrepov, ki se bodo sprejemali v okviru ostalih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva. Predlog uredbe slovenskega ribištva ne zadeva.

Odgovor komisiji Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede zaščite slovenskega potrošnika v povezavi z nespremenjenimi ali višjimi maloprodajnimi cenami kmetijskih pridelkov ob hkratnem padanju njihovih odkupnih cen

Vlada je sprejela Odgovor na vprašanje Komisije Državnega sveta RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v zvezi z zaščito slovenskega potrošnika v povezavi z nespremenjenimi ali višjimi maloprodajnimi cenami kmetijskih pridelkov ob hkratnem padanju njihovih odkupnih cen.

Vlada je 28. julija 2023 prejela vprašanje Komisije Državnega sveta RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v zvezi z zaščito slovenskega potrošnika v povezavi z nespremenjenimi ali višjimi maloprodajnimi cenami kmetijskih pridelkov ob hkratnem padanju njihovih odkupnih cen v RS. Državni svetniki so v vprašanju izpostavili hude cenovne pritiske, s katerimi se danes sooča slovenski kmetijski sektor. Poudarili so, da je še posebej skrb vzbujajoč padec odkupnih cen žit, ki je povezan predvsem z brezcarinskim uvozom žit iz Ukrajine. V nadaljevanju so državni svetniki izpostavili, da odkupne cene kmetijskih pridelkov padajo. Pozvali so, da v sedanjih negotovih gospodarskih razmerah, ki jih spremljajo še neugodne vremenske ujme, vsi akterji v prehranski verigi prispevajo svoj pošten delež ter k zaščiti tako slovenskega potrošnika kot tudi kmeta.  

Vlada odgovarja, da se v letu 2023 pričakuje od 10 do 15 % znižanje cen pridelkov žit glede na povprečje zadnjih let, obenem pa ocene kažejo na slabšo kvaliteto žita. Dejstvo je, da imajo v letošnjem letu pridelovalci težave z dvigom cen gnojil, fitofarmacevtskih sredstev in energije. V zadnjem času so se cene reprodukcijskega materiala sicer znižale, vendar so še vedno precej nad nivojem let pred krizo. Težave v letošnjem letu je glede pridelave ozimnih žit v spomladanskem času prestavljala tudi obilica padavin, zaradi česar so bile določene površine posevkov dalj časa pod vodo in so bili posevki uničeni oziroma bodo slabše kvalitete. Cene žit so se v Sloveniji znatno znižale, zato v letošnjem letu pridelovalcem ne bodo pokrile proizvodnih stroškov. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju ministrstvo) se zato pripravljajo ukrepi, ki bodo pomagali pridelovalcem žit povrniti del izgube prihodka od pridelave žit – pripravlja se Odlok za izredno pomoč za sektor pšenice.

Kriza, ki je nastala kot posledica vojne v Ukrajini, še vedno vpliva na odkupne cene kmetijskih pridelkov. V Sloveniji sicer ne beležimo velikega povečanja uvoza žit iz Ukrajine, cenovni pritiski se odražajo predvsem v državah članicah Evropske unije (EU), ki mejijo na Ukrajino. Posledično uvoz žit in moke iz Ukrajine v druge evropske države vpliva na povečanje ponudbe in posledično padec cen žit tudi v Sloveniji. Na slovenski trg lahko negativno vpliva že uvoz manjših količin določenega kmetijskega proizvoda, ki se prodaja po nižjih cenah, kot so na trgu. V zvezi z ukrajinskim žitom in moko želi ministrstvo poudariti, da morajo tudi ukrajinska žita in moka, tako kot vsa ostala živila, ki so uvožena v EU, izpolnjevati zahteve zakonodaje EU. Uradni nadzor nad uvozom žit in moke iz tretjih držav v Slovenijo opravlja Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), tako glede fitosanitarnih zahtev kot varnosti in kakovosti živil. Več pošiljk pšenične moke je UVHVVR vzorčila tako ob uvozu kot v notranjosti in odstopanj od zahtev zakonodaje EU ni bilo ugotovljenih.

Z namenom zaščite potrošnikov in večje transparentnosti med ponudniki cen hrane končnemu potrošniku je ministrstvo septembra 2022 začelo s projektom spremljanja cen hrane pri trgovskih podjetjih. V sklopu fizičnih popisov košaric 15 osnovnih skupin prehrambnih proizvodov se spremlja povprečno 68 izdelkov pri vsakem od šestih trgovcev na slovenskem trgu. Podatke  se je v prvi fazi spremljalo v sklopu fizičnih popisov košaric 15 osnovnih skupin prehrambnih proizvodov od 13. septembra 2022 do 27. marca 2023. V drugi fazi je ministrstvo spremljanje začelo 6. junija 2023 in bo potekalo do konca leta 2023. Primerjava povprečne vrednost košarice 15 osnovnih živil med prvim popisom 13. septembra 2022 in zadnjim popisom, ki je potekal 31. julija 2023, kaže, da se je vrednost znižala za 39,32 % oziroma za 19,62 evrov (z 49,90 evrov na 30,28 evrov). Do konca leta 2023 se bo izvajal tudi spletni popis, v sklopu katerega se dnevno spremlja javno dostopne podatke o ponudbi in cenah za več kot 17.000 živil v 4 spletnih trgovinah živil trgovcev na slovenskem trgu, kar prav tako prispeva k večji transparentnosti na trgu hrane. Vsi podatki se ažurno objavljajo na internetni strani primerjaj-cene.si

Dodaten ukrep, ki bo prispeval k večji preglednosti v verigi preskrbe s hrano in  bil na podlagi Zakona o kontroli cen sprejet  julija 2023 je ukrep Spremljanja cen v celotni verigi preskrbe s hrano. Zavezanci za poročanje so pridelovalci, posredniki, predelovalci in trgovci. Mesečne podatke zbira Agencija RS  za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju AKTRP). Zavezanci so dolžni poročati podatke o nabavnih in prodajnih ponderiranih cenah, količinah in poreklu kmetijskih pridelkov in živilskih proizvodov po naslednjih kategorijah: žita in žitni izdelki, meso in mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki, jajca ter sadje in zelenjava.

Prvo mesečno poročilo za mesec julij, ki bo namenjeno Medresorski delovni skupini za spremljanje cen hrane v verigi preskrbe s hrano in predstavnikom Vlade RS  bo zgolj informativne narave. Poročilo bo vsebovalo podatke po tipih zavezancev, količini, poreklu in odkupnih/prodajnih ponderiranih cenah. Podrobnejša analiza bo izvedena po 5 mesecih in bo  prikazala delovanje posameznih verig v sektorjih, ki se spremljajo tako z vidika odkupnih in prodajnih cen, količin in porekla. Na podlagi priporočil agrarnih ekonomistov je za ustrezne zaključke prve analize potrebnih vsaj pet časovnih mesečnih poročanj, saj se šele na dovolj dolgo časovno obdobje poročanja lahko pokažejo trendi, ki lahko nakazujejo na realno stanje v verigi. V nadaljevanju bo izvajalec vsak mesec nadgradil analizo. Zaključke prve in vseh nadaljnjih analiz bomo objavljali sproti.

Ministrstvo se zaveda problema neenakomerne porazdelitve prihodkov vzdolž verige preskrbe s hrano. Poglavitni razlog za neenakomerno porazdelitev je pogajalska moč posameznih deležnikov ter neustrezna povezanost in razdrobljenost predvsem manjših ponudnikov hrane na trgu. K izboljšanju stanja bi prispeval tudi večji delež dolgoročnih pogodb predvsem med primarnimi predelovalci in njihovimi odkupovalci. Vlada pri vodenju ekonomskih politik spremlja tudi zagotavljanje stabilnosti cen. S svojimi politikami tako neposredno in posredno oblikuje makroekonomsko okolje, ki srednjeročno zagotavlja, da rast cen v Republiki Sloveniji ne odstopa od povprečne rasti cen na evrskem območju za več, kakor izhaja iz morebitnih razlik v višji gospodarski rasti in produktivnosti.