Skupina poslank in poslancev predlaga, da Državni zbor RS sprejme naslednja priporočila, in sicer da vlada v okviru svoje pristojnosti takoj zagotovi spoštovanje ustavne in neodtujljive pravice do zasebne lastnine ter zaščito vseh virov pitne vode kot ustavno varovane kategorije ter da Državni zbor priporoča Ministrstvu za okolje in prostor, da v okviru svojih pristojnosti nemudoma sprejme vse ukrepe, s katerimi bo do pridobitve vse zahtevane dokumentacije in presoje vplivov na okolje zadržal oz. ustavil gradnjo kanalizacijskega kanala C0 na spornem kraku od Broda do Ježice. Vlada priporočila ne podpira oziroma ocenjuje, da ni potrebno. Vlada tako med drugim izpostavlja, da je za območje ljubljanskega vodonosnika Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja določila vodovarstvena območja in vodovarstveni režim, ki v zvezi z gradnjo cevovodov za odpadno vodo  določa pogoje gradnje na območju predvidene gradnje odvodnega kanala C0, in sicer da je gradnja cevovodov za odpadno vodo na VVO IIA, VVO IIB, VVO IIIA in VVO IIIB  dovoljena, če so v postopku izdaje vodnega soglasja za gradnjo preverjeni vplivi na vodni režim in stanje vodnega telesa ter je izdano vodno soglasje, pri čemer mora biti:

- cevovod, po katerem se očiščena odpadna voda odvaja v vodotok, izveden tako, da je preprečeno ponikanje v podzemno vodo ali zajetje,

- pred uporabo preverjena vodotesnost interne kanalizacije s standardiziranimi postopki,

- in da je za javno kanalizacijsko omrežje pred uporabo preverjena vodotesnost v skladu s standardiziranimi postopki.

Direkcija Republike Slovenije za vode je izdala vodno soglasje z dne 23. 4. 2018 in mnenje o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda z dne 7. 11. 2018. Tako vodno soglasje kot mnenje sta pravnomočna.

Gradnja cevovoda je dopustna šele na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Eden od ključnih materialnih pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja je izkazana pravica graditi. Po podatkih, s katerimi razpolaga Ministrstvo za okolje in prostor, Mestna občina Ljubljana kot investitor še ni pridobila vseh gradbenih dovoljenj za celoten potek cevovoda. Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor je v preteklosti izvedel nekaj nadzorov same gradnje povezovalnega kanala C0, ki pa so pokazali, da gradnja poteka v skladu s projekti za izvedbo (PZI) in izdanimi gradbenimi dovoljenji in nepravilnosti ni ugotovil. Od skupno 6 nadzorov so bili 4 inšpekcijski postopki že ustavljeni, dva pa še potekata.

 Z vidika vpliva nameravanega posega na vodni režim oz. stanje voda so v sklepu Agencije RS za okolje z dne 28. 1. 2016 navedeni tudi omilitveni ukrepi, ki jih je potrebno upoštevati na vodovarstvenih območjih. Ob upoštevanju navedenih omilitvenih ukrepov je bil v predhodnem postopku vpliv nameravanega posega na emisije snovi v vode ocenjen kot manj pomemben, zaradi česar je bilo tudi odločeno, da za nameravani poseg ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja.

 Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) se je odločilo, da kot dodatni ukrep za zavarovanje javnega interesa izvede recenzijo projektne dokumentacije tehnične rešitve izvedbe za del in je na trasi med Tacnom in mostom čez Savo. Javno naročilo za storitev »Recenzija projektne dokumentacije - Izgradnja povezovalnega kanala C0 v MOL« je MOP objavil 24. 6. 2019. Kljub podaljšanemu roku za oddajo ponudb ministrstvo ni prejelo nobene dopustne ponudbe in bo razpis ponovilo. Treba je še dodati, da je za ustrezno pripravljenost projekta (torej tudi v smislu varovanja okolja) odgovoren v prvi vrsti naročnik, za ustrezno pripravo projektne dokumentacije projektant s svojimi pooblaščenimi arhitekti in inženirji, za ustrezno izvedbo projekta izvajalec z vodji del, za ustrezni nadzor pa nadzornik s svojimi pooblaščenimi inženirji in arhitekti, ki izvaja nadzor nad gradnjo in nad ustreznostjo vgrajenih materialov.