V javnosti so se v teh dneh pojavili očitki, da so nekatere nevladne organizacije s področja kmetijstva predlagale ministrstvu več ukrepov, da ni bilo nobenega odziva ter da ministrstvo še ni izvedlo nobenega oprijemljivega ukrepa za kmete. To odločno zavračamo. Ministrstvo pozorno prouči vse ukrepe, ki jih predlagajo različne stanovske kmečke organizacije in jih je veliko že vključilo v svoje ukrepe. Ne moremo pa pristati na tiste zahteve, ki nasprotujejo pravu EU in ki niso v skladu z našo zakonodajo. Predvsem se te zahteve nanašajo na zaprtje meja in uporabo fitofarmacevtskih sredstev.

Na MKGP smo v prvem protikorona paketu sprejeli številne ukrepe z namenom preprečitve posledic epidemije koronavirusa za kmetijski in živilsko-predelovalni sektor. Trenutno na MKGP intenzivno pripravljamo uredbe, ki bodo pomenile pravno podlago za dejansko uveljavitev upravičenj in izplačilo sredstev. Uredbe bomo naslednji teden posredovali v medresorsko usklajevanje in pričakujemo, da bodo v najkrajšem možnem času tudi sprejete. Vloge za uveljavitev upravičencev bo sprejemala Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja. Ministrstvo bo vsem kmetom nudilo ustrezne informacije o postopkih vložitve. Intenzivno informiranje kmetov in nudenje pomoči pri izpolnjevanju vlog pa pričakujemo tudi od svetovalne službe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, katere osnovna naloge je tudi informiranje kmetov.

Ministrstvo tudi za drugi tako imenovani protikorona paket pripravlja ukrepe, ki bodo zagotavljali likvidnost ter ukrepe za tretji tako imenovani protikorona paket, ki bodo usmerjeni predvsem v zagon novih investicij. Ob tem poudarjamo, da zgolj zakonski ukrepi ne bodo popravili vseh motenj in izzivov, ki so se razkrili v času epidemije. Zmanjšano povpraševanje na trgu (posledica zaprtja javnih ustanov, sektorjev gostinstva, turizma) je namreč pokazala, da je za stabilnost kmetijskega sektorja izjemnega pomena vključitev kmetov v verige. Tisti kmetje, ki imajo namreč sklenjene pogodbe z živilsko-predelovalno industrijo, ne poročajo o težavah pri prodaji, težave se pojavljajo pri tistih, ki so svojo prodajo prepuščali trenutnim razmeram na trgu ter prodajali na trg glede na ceno, ki je na trgu veljala.

V nadaljevanju še nekaj dodatnih informacij, vezanih na aktivnosti in ukrepe MKGP:

MKGP je in bo sprejele številne ukrepe za pomoč kmetom v trenutni situaciji. Kmetije bodo tudi letos lahko vlagale zbirne vloge za različne ukrepe Skupne kmetijske politike. Subvencijska kampanja bo predvidoma podaljšana do 15. junija 2020, z zamudnim rokom pa do 10. julija 2020.

S področja Skupne kmetijske politike tako že za april 2020 pričakujemo objavo Uredbe Evropske komisije, ki bo MKGP omogočila, da v obdobju med 16. 10. 2020 in 30. 11. 2020 izplača višji delež predplačil za sheme in ukrepe, ki se uveljavljajo prek zbirne vloge za leto 2020. Za sheme neposrednih plačil iz I. stebra bo dovoljeno do vključno 70 % upravičenega zneska in za tiste ukrepe Programa razvoja podeželja iz II. stebra, ki se uveljavljajo prek zbirne vloge, do vključno 85 %. Vendar le, če so administrativne kontrole zaključene, kar je tudi pogoj, da država prejme sredstva iz EU proračuna. Posledično so v Sloveniji izvedljiva predplačila za večino shem neposrednih plačil I. stebra (osnovno plačilo oziroma plačilne pravice, plačilo za mlade kmete, plačilo za območja z naravnimi omejitvami in plačilo za strna žita ter verjetno tudi plačilo za zeleno komponento) in OMD plačilo iz II. stebra PRP. Naštete podpore predstavljajo glavnino sredstev in npr. predplačila dela neposrednih plačil bi; v primerjavi z običajno dinamiko izplačil; pomembno prispevala k izboljšanju likvidnosti kmetijskih gospodarstev.

Na II. stebru SKP je za tako imenovane ne-IAKS ukrepe, ki se ne uveljavljajo prek zbirne vloge, pripravljen osnutek ukrepov, eden od teh je tudi dvig predplačil s 30 % na 50 % upravičenih stroškov. Pogoji in postopek za uveljavljanje predplačila ostajajo enaki kot doslej. Upravičenec mora za pridobitev predplačila predložiti bančno garancijo v skladu s 63. členom Uredbe 1305/2013/EU. Za dvig zneska predplačila s 30 % na 50 % bo potrebno najprej spremeniti PRP 2014-2020, sprememba je v tem delu že pripravljena in v usklajevanju z Evropsko komisijo, vzporedno pa je še potrebno spremeniti investicijsko uredbo, katere uveljavitev sledi potrditvi spremembe PRP 2014-2020. Pri podukrepu M06.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete že velja, da se prvi obrok v višini 70 % odobrene podpore izplača ob izdaji odločbe o pravici do sredstev.

Za pomoč kmetijstvu in živilskopredelovalni industriji je na podlagi tako imenovanega prvega protikorona zakona na voljo kar nekaj ukrepov, ki bodo pomembno prispevali k stabilnosti sektorja preskrbe s hrano. Med drugim se uvaja finančna pomoč zaradi covid-19, izredna pomoč v obliki temeljnega dohodka, oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene osebe, družbenike in kmete, odlog plačila prispevkov za kmete, oprostitev plačila akontacije dohodnine, nadomestilo plačila priveza v ribiških pristaniščih, znižanje vodnega povračila za gojenje vodnih organizmov, znižanje katastrskega dohodka, finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka, nabava kmetijskih pridelkov in živil v javnih zavodih, sezonsko delo v kmetijstvu ter odlog plačila obveznosti kreditojemalcev. Med splošnimi ukrepi lahko izpostavimo povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in zaradi odsotnosti iz razloga višje sile ter oprostitev prispevkov, enkratni solidarni dodatek za upokojence in druge ranljive skupine ter krizni dodatek. Skratka, kmetijsko-živilskemu sektorju so na voljo številni ukrepi, s katerimi bo mogoče prebroditi prvi val krize. Vedno težje razmere pa že narekujejo pripravo novih ukrepov, ki bodo šle v smeri zagotavljanja večje likvidnosti sektorja. MKGP je s pomočjo MGRT zagotovilo tudi odprtje cvetličarn, vrtnarij in drevesnic, kar pomembno vpliva na finančni položaj kmetij, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo. Ukrepe iz korona zakona kmetije že lahko uveljavljajo na Finančni upravi, kjer so na voljo vse informacije.

Seveda se moramo zavedati dejstva, da smo se vsi skupaj znašli v situaciji, ki ni vsakdanja in zahteva nivo razumevanja razmer in prilagajanja nanje. Seveda pa prinaša tudi motnje in pušča škodo. Pa vendar smo kmetijstvo ter živilsko-predelovalno industrijo zaradi izjemne pomembnosti nemotene preskrbe prebivalstva s hrano izvzeli iz vseh omejitvenih ukrepov. Mnoge panoge ne delujejo in bodo utrpele resnično veliko in nepopravljivo škodo. Potrebno je torej veliko strpnosti in razumevanja situacije ter razmer v njej. In čeprav kmetijstvo ni panoga, ki je omejena z ukrepi in omejitvami, smo zagotovili koriščenje vseh ukrepov, ki so predvideni za vse ostale panoge, da bi se kmetje in celotna agroživilska veriga soočali s čim manj posledicami krize, ki jo je povzročila epidemija covid-19.

Kmetijstvo in živilsko-predelovalna industrija sta strateško pomembni panogi, zato zaslužita posebno skrb in obravnavo, pri tem pa moramo ostati strpni, razumni in ohraniti sodelovanje, povezovanje ter vztrajnost, da bomo ohranjali delujoče verige preskrbe s hrano ter jih tam, kjer teh povezav ni, ustvarjali in krepili.