Lobnik je ministrici povedal, da je bilo med primeri domnevne diskriminacije, ki jih je Zagovornik zaključil v preteklem letu, največ tistih s področja zaposlovanja in dela, dostopa do dobrin in storitev in s področja socialnih pravic. Prijavitelji domnevne diskriminacije pa so največkrat zatrjevali diskriminacijo zaradi njihovih osebnih okoliščin invalidnosti, narodnosti, rase ali etničnega porekla, spola in starosti.

Dodal je, da je tudi v letu 2021 delovanje organa za varstvo pred diskriminacijo zaznamovala epidemija covida-19. Zaključil je več ocen diskriminatornosti predpisov in izdal več priporočil za izboljšanje položaja skupin in posameznikov z določenimi osebnimi okoliščinami, ki bi lahko bili zaradi ukrepov deležni diskriminatorne obravnave. Opravil pa je tudi približno 1.700 ur svetovanja in pri tem pomoč in podporo nudil 415 ljudem, ki so menili, da so diskriminirani.

Izboljšanje stanja na področju diskriminacije je zasledoval tudi s posebnimi poročili. Pripravil je poročilo o položaju gluhih v izobraževalnem sistemu in poročilo o položaju transspolnih ljudi v postopkih medicinske potrditve spolne identitete in pravnega priznanja spola v Sloveniji. Na podlagi ugotovitev iz teh poročil je pristojnim izdal priporočila za odpravo diskriminatorne obravnave.

Na srečanju je Lobnik ministrici predstavil nekatera priporočila, ki še niso bila upoštevana in sodijo v pristojnost ministrstva za notranje zadeve. Tako sta med drugim govorila o razlogih za spremembo zakona o mednarodni zaščiti, za katerega je Zagovornik ocenil, da je diskriminatoren. Po njegovi oceni bi morali iz zakona umakniti določilo, da se lahko svetovalce za begunce razreši, če ti razpolagajo s podatki, ki bi lahko bili v škodo prosilca za mednarodno zaščito, a jih ne razkrijejo pristojnim. Ministrica je ponovila javno že izraženo namero, da bo ta sporna določba iz zakona umaknjena. Tudi sicer je izpostavila pripravljenost za tesno sodelovanje z Zagovornikom, saj se zaveda nadzorstvene vloge te institucije in njenih prizadevanj za odpravo različnih diskriminatornih praks. Napovedala je sodelovanje v razpravi o možnostih sistematičnega zbiranja podatkov o osebnih okoliščinah žrtev prekrškov, ki so bili storjeni z diskriminatornim motivom.