Kot sta poudarila ministra, državi in zdravstveni sistem sicer nista povsem primerljiva, imata pa skupne izzive. V pogovoru sta si izmenjala izkušnje in načrte kako se državi spopadata z dolgotrajno oskrbo, z zagotavljanjem in plačilom vedno novih in dražjih zdravil. Švicarska konfederacija nima težav s čakalnimi dobami in z zagotavljanjem zdravstvenega kadra, ima pa glede na število prebivalstva preveliko število bolnišnic (281), njihov izziv je razporejenost in zapiranje nekaterih.  

 Pri dolgotrajni oskrbi dajejo velik poudarek na preventivo. Ideja je, da so ljudje čim dalj zdravi in doma. Zato ravno zdaj sprejemajo tudi novo zakonodajo, kjer bi uredili pomoč za ljudi, ki skrbijo za svoje sorodnike na domu. Veliko delajo tudi na informiranju ljudi, ki skrbijo za svoje bližnje. Pri cenah zdravil je želja po znižanju cen, rešitev vidijo predvsem v skupnem evropskem nastopu pri določanju cen. Določanje cen zdravil bo verjetno ena izmed pomembnih tem prihajajočega predsedovanja. 

 Direktor zdravstvenega urada je povedal, da so se Švicarji pred desetimi leti spopadali s podobnimi težavami pomanjkanja družinskih zdravnikov. Rešili so jih tako, da so v sistem dali več denarja in odprli več mest na fakultetah. Kot je povedal direktor “kar vedno pomaga pri medicini, je denar.” Podobno kot s švicarskim ministrom sta iskala rešitve, kako zajeziti stroške v medicini, ki so zadnjih 20 let vsako leto za 4,5 odstotka višji.