Predlog sledi strokovnim merilom, ki so bila predstavljena na sestanku predstavnikov poslanskih skupin 16. maja 2019 pri predsedniku republike, na katerem so predstavniki delovne skupine načela aplicirali na prikazu preliminarnega predloga za preoblikovanje volilnih enot in volilnih okrajev v okviru dveh volilnih enot. Udeleženci so se strinjali, da delovna skupina nadaljuje z delom tako, da skladno s predstavljenimi načeli pripravi predlog za preoblikovanje volilnih okrajev v vseh osmih volilnih enotah. Poslanskim skupinam je tako ekipa Ministrstva za javno upravo predstavila strokovno gradivo preoblikovanja volilnih okrajev, v sredo, 4. septembra 2019, pa jim bomo na delavnici (v prostorih Ministrstva za javno upravo) predstavili tudi digitalno delovno gradivo, aplikacijo, s pomočjo katere bo imel vsak možnost »skreirati« dokument.

Predlog zasleduje čim manjša odstopanja v velikost volilnih okrajev; največje dovoljeno odstopanje je plus/minus 15 odstotkov od povprečnega volilnega okraja, ki šteje 19.358 volivcev. Pri oblikovanju volilnih okrajev se je, kolikor je mogoče, sledilo mejam občin oziroma naselij. V predlagani ureditvi sta na eni strani enakomerna porazdelitev volivcev in na drugi strani geografska zaokroženost bolj enakopravno upoštevani. Znotraj velikostnih omejitev (+/-15 odstotkov) se je iskalo rešitve, ki čimbolj ohranjajo celovitost prostorskih enot (občin, naselij, četrtnih/krajevnih/vaških skupnosti) in hkrati pomenijo najboljšo celostno rešitev v okviru posamezne volilne enote. Pripravljen je na podlagi odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-32/15-56 iz novembra 2018, ki je odločilo, da veljavna ureditev  glede volilnih okrajev ne ustreza nobenemu merilu iz 20. člena Zakona o volitvah v državni zbor. V odločbi so posebej izpostavljene velike razlike v velikosti volilnih okrajev in kršenje načela geografske zaokroženosti volilnih okrajev.  Glede na to, da je Ustavno sodišče odločilo, da je veljavna ureditev z vidika spoštovanja načela enake volilne pravice v okviru volilnih enot ustrezna, je bilo izhodišče za delo delovne skupine kontinuiteta kar zadeva meje obstoječih osmih volilnih enot in torej preoblikovanje praviloma zgolj volilnih okrajev znotraj vsake od osmih volilnih enot. Delovna skupina je pri pripravi načel/pravil za oblikovanje predloga sprememb volilnih okrajev izhajala iz veljavnih zakonskih določil, odločbe Ustavnega sodišča in priporočil mednarodnih pravnih in strokovnih organizacij. Kodeks dobre prakse na področju volilnih zadev, ki ga je oblikovala Beneška komisija vzpostavlja določene minimalne standarde evropskih držav kar zadeva enakost volilne pravice in razmejitev volilnih območij. V skladu s kodeksom lahko države sicer upoštevajo določene specifične okoliščine, pri čemer naj bi bila razlika v velikosti volilnih območij do 10 odstotkov oziroma naj ne bi presegala 15 odstotkov, razen v res izjemnih primerih.

Minister Rudi Medved je po srečanju s poslanci poudaril, da se je zavedal, da predlog, ki je na mizi, ne bo dosegel »aplavza na odprti sceni, saj vsak poslanec najprej pogleda svoj okraj, mi pa smo sledili tistemu, kar od nas terja odločba Ustavnega sodišča, se pravi uravnotežiti volilne okraje znotraj posameznih volilnih enot. Bistveno smo zmanjšali razlike v številu volivcev med posameznimi volilnimi okraj, tam okrog 6.000 je zdaj razlika med največjimi in najmanjšimi, trenutno pa imamo razliko okoli 24.000 volivcev,« ter poudaril, da je predlog ves čas nastajal v tesnem sodelovanju s stroko ter v skladu z dogovorom s poslanci. »Sledili smo vsem zahtevam Ustavnega sodišča, kriterijev nismo spreminjali od prvega trenutka, temveč smo delali ves čas popolnoma transparentno, odkrito, vsi, ki so ta predlog videli, so vedeli po kakšnem kriteriju smo delali. S poslanci smo se zedinili, da se bodo o predlogu pogovarjali še naprej ter šli morebitnim pripombam ter predlogom nasproti.«

Državni zbor mora neskladje, ki ga je ugotovilo Ustavno sodišče, odpraviti v roku dveh let, torej do decembra 2020. Predlog za preoblikovanje volilnih okrajev predstavlja rešitev za odpravo neustavnosti in pomeni neposredno podlago za pripravo novele Zakona o določitvi volilnih enot.

Alternativa preoblikovanju meja volilnih okrajev predstavlja predlog za uvedbo relativnega prednostnega glasu, po vzoru ureditve za volitve poslancev v Evropski parlament, ki ga je delovna skupina pod vodstvom ministra Rudija Medveda pripravila in posredovala poslanskim skupinam v usklajevanje pred poletjem. V primeru uvedbe prednostnega glasu, bi se o kandidatih glasovalo na ravni volilnih enot, kar pomeni, da bi se volilni okraji ukinili oz. se ohranili zgolj na administrativni ravni.

Gre za spremembe, ki morajo biti odraz širšega družbenega soglasja. Za sprejemanje Zakona o volitvah v državni zbor je potrebnih 60 glasov poslank in poslancev, za spreminjanje  meja volilnih okrajev (spremembe Zakona o določitvi volilnih enot) pa 46 glasov. 

Predlog sprememb območij volilnih enot in volilnih okrajev, delovno gradivo, 28. 8. 2019