V nadaljevanju je minister izpostavil:

»Priprava zakona in številnih predlogov, ki so bili v obravnavi že pred leti, ni težavna z vidika naštevanja in vključevanja pravic, ki so potrebne in jih starejša generacija tudi nujno potrebuje, temveč organizacijsko sestaviti in zagotoviti ustrezna sredstva. Problem večine zakonov je bil, da smo začeli z napačne strani. Moramo biti toliko pošteni do vseh, da vemo, koliko smo kot država sposobni in tudi pripravljeni zagotoviti sredstev. Tu govorimo seveda o javnih sredstvih, če želimo imeti široko dostopno dolgotrajno oskrbo, ki bo tudi v čim večji meri solidarna – plačevanje glede na zmogljivosti vsakega, možnost vključevanja vsakega in tako naprej«.

Slovenija je eni redkih držav, ki tega zakona nima, prav tako pa ne sledimo s financiranjem. Povprečje, ki ga države EU namenijo za dolgotrajno oskrbo je 1,4% BDP, Slovenija pa le 0,9 %. Slovenija je tudi na repu držav članic OECD po namenjanju javnih sredstev za dolgotrajno oskrbo. »Tudi to je eden ključnih problemov, ki ga ne moremo ločevati od problemov, s katerimi se sooča zdravstveni sistem in tu bomo morali reševati financiranje in pravično in dovolj veliko dostopnost – prvič, kaj smo kot država sposobni in drugič tudi politično pripravljeni v ta namen dat. Da ne bo samo obljub, kaj želimo in kaj bomo delali, seznam želja, na drugi strani pa ne osnovnih zahtev, ki se morajo izpolniti« je poudaril minister Gantar.

Evropska oziroma mednarodna definicija glede dolgotrajne oskrbe, se glasi, da, gre za niz ukrepov, storitev in aktivnosti, namenjenih tistim osebam, ki so zaradi neke posledice bolezni, starostne onemoglosti, invalidnosti, poškodbe, pomanjkanja ali izgube kognitivnih sposobnosti sami od sebe na dolgi rok nesposobni opravljati osnovne ali pa podporne naloge pri vsakodnevnem življenju.

Minister je tudi pojasnil na kaj bomo morali biti pozorni pri pripravi zakonodaje: »Tu je bila morda na nek način, glede na to, da ni prihajalo do sprememb, narejena napaka v tem delu, da smo morda več pozornosti polagali v samo domsko oskrbo, ki seveda zaostaja po številu postelj za starejše oskrbovance smo v evropski skupnosti nad povprečjem, se pravi, očitno smo pa bistveno slabši na področju, kjer bi uspeli zagotoviti starejši generaciji dostojno življenje tudi na svojem domu ali v okviru kakšne drugačne oblike dnevne obravnave. To bo tudi eden od poudarkov, ki se ga bomo morali lotiti v okviru te zakonodaje«, je zaključil.