Skoči do osrednje vsebine

Zasedanje Sveta za zunanje zadeve v formatu ministrov za obrambo

Minister za obrambo Karl Erjavec se je danes, v torek, 12. novembra, udeležil zasedanja Sveta za zunanje zadeve v formatu ministrov za obrambo v Bruslju.

Pred zasedanjem Sveta za zunanje zadeve v formatu ministrov za obrambo je potekal Usmerjevalni odbor Evropske obrambne agencije (EDA) v formatu obrambnih ministrov. Ministri so pregledali potek priprave Usklajenega letnega pregleda obrambe (CARD), ki predstavlja dobro podlago za krepitev sodelovanja med državami članicami in iskanje primanjkljajev glede potrebnih zmogljivosti, ki jih lahko učinkovito zapolnjujemo skozi Stalno strukturno sodelovanje (PESCO). Sprejeli so podani proračun Evropske obrambne agencije za leto 2020, spremenjen kadrovski načrt agencije in triletni programski okvir EDA.

Ob robu Usmerjevalnega odbora EDA je potekal podpis Programskega dogovora za projekt JRKB-nadzor kot storitev (CBRN Saas), ki so ga podpisali obrambni ministri Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Projekt izhaja iz uspešnega sodelovanja na obrambnem področju med državami Srednje Evrope – CEDC (Central European Defence Cooperation). Namen projekta je vzpostaviti tehnološki demonstrator. Gre za tehnološki razvoj zmogljivosti, kar pomeni, da bo z brezpilotnimi sistemi na daljavo na območje možno dostaviti senzorje, ki bodo zaznavali JRKBO-grožnje. Informacija bo poslana poveljniku, kar bo omogočalo podporo pri odločanju. Zmogljivost bo lahko uporabljena v času miru in izrednih razmer ter tako za vojaške kot tudi civilne namene. Slovenija si močno prizadeva, da bi pri projektu imela pomembno vlogo mala in srednje velika slovenska podjetja, zato bo namenila nacionalni prispevek iz obrambnega proračuna za leto 2020 v vrednosti 100.000 evrov in za leto 2021 v vrednosti 300.000 evrov.

Prvo zasedanje Sveta za zunanje zadeve v formatu ministrov za obrambo je bilo namenjeno razpravi o tem, kako bolje povezati dosedanje pobude na obrambnem področju, med njimi uskladitev načrtovanja PESCO in Evropskega obrambnega sklada. Razprava je bila namenjena tretjemu krogu projektov PESCO.

Sodelovanje v PESCO krepi varnost in obrambno sposobnost Republike Slovenije, hkrati pa izraža pripravljenost za bolj ambiciozno sodelovanje v Skupni varnostni in obrambni politiki (SVOP) EU. Slovenija trenutno sodeluje v osmih projektih PESCO, in sicer v treh kot sodelujoča in v petih kot opazovalka. V tretjem krogu projektov PESCO se bo Slovenija vključila v projekt EUROSIM. Gre za integriran skupni center za usposabljanje in simulacije, ki ga vodi Madžarska.

Ministri so razpravljali tudi o vprašanju sodelovanja tretjih držav v projektih PESCO, kjer je treba slediti načelu fleksibilnih pogojev za sodelovanje, vendar ob pogoju, da tretje države izkažejo konkretno dodano vrednost za projekt. Minister Erjavec je bil med ministri, ki so se zavzeli, da bi bilo vsako odlašanje glede sprejema parametra za vključevanje tretjih držav škodljivo, tako za sam PESCO kot tudi za izgradnjo obrambnih zmogljivosti. Zavzel se je za enostavna pravila, manj administracije in dosledno uresničevanje dogovorov.

V okviru drugega zasedanja je potekala razprava o operacijah in misijah s poudarkom na regiji Sahel. Razprava je bila osredotočena na varnostne razmere na območjih operacij in misij, generiranje sil, razvoj misij EU za usposabljanje (EUTM) in s tem povezanim pogledom na prihodnje naloge za EUTM Mali v regiji Sahel.

Minister je potrdil, da Slovenija ostaja zavezana EU misiji za usposabljanje - EUTM Mali ter podpira prizadevanja za izboljšanje varnostnih razmer ter stabilizacijo Sahela, tudi s ponovnim prispevkom za varnostne sile v Sahelu ter projekte razoroževanja v regiji v vrednosti 50.000 evrov.

Poleg tega v okviru Skupne varnostne in obrambne politike nadaljujemo s sodelovanjem v EU operacijah EUNAVFOR MED Sophia (Sredozemlje) in EUFOR Althea (Bosna in Hercegovina).

V sklepnem delu zasedanja so ministri obravnavali sodelovanje med EU in Natom. Razpravljali so o političnem dialogu, vojaški mobilnosti in skupnih vajah EU in Nata.

V EU se vse bolj krepi zavedanje, da mora Evropa na globalni ravni narediti več za zaščito svojih interesov in varnosti. Sprejem Globalne strategije EU, Evropskega akcijskega načrta za področje obrambe in podpis skupne deklaracije EU in Nata nakazujejo smer krepitve evropske varnosti in obrambe.

EU mora postati globalni akter tudi na obrambno-varnostnem področju, jedro kolektivne obrambe pa ostaja Nato. Zagon PESCO s številnimi novimi pobudami pomeni krepitev Skupne varnostne in obrambne politike ter zavedanje držav članic EU, da moramo poskrbeti za svojo varnost.

Sodelovanje v PESCO ter zagon novih iniciativ v okviru SVOP pomeni tudi krepitev stebra EU znotraj Nata. Stališče Republike Slovenije je, da se z osredotočanjem na tematike, ki so že usklajene, doseže t. i. učinek multiplikatorja in se s sodelovanjem v pobudah EU hkrati izpolnjuje tudi zaveze Nata. Zato so tudi v Sloveniji trenutno najaktualnejše teme vojaška mobilnost, kibernetska varnost in zoperstavljanje hibridnim grožnjam. Z aktivno participacijo pri omenjenih temah Slovenija poskuša dokazati svoj prispevek k delitvi bremen (zaveze Nata) in napredek na področju obrambe.

Foto: https://www.consilium.europa.eu

Iskalnik