Med ključnimi temami zasedanja ministrov, na katerem je Kosovo prevzelo enoletno predsedovanje stalni delovni skupini iz rok Severne Makedonije, so izmenjava pogledov glede približevanja držav pristopnic na področju kmetijstva in podeželja na poti k EU, ocena stanja in dinamike medsosedskega razvojnega sodelovanja ter zaključki Foruma kmetijskih politik, ki je potekal oktobra 2019 na Ohridu (t. i. Ohridska agenda).

Državni sekretar Stanonik je v svojem nagovoru poudaril, da Slovenija v vlogi opazovalke aktivno spremlja delovanje Stalne delovne skupine za regionalni razvoj podeželja v jugovzhodni Evropi, saj menimo, da je njeno delovanje izrednega pomena za spodbujanje trajnostnega razvoja kmetijstva in podeželja na območju jugovzhodne Evrope. Sodelujoče države imajo na ta način možnost skupaj nasloviti tiste izzive, ki jih posamezna država sama ne more.

Ob tem je izjavil, da Slovenija ostaja zvesta podpornica prizadevanjem držav Zahodnega Balkana pri njihovem približevanju k EU na področju kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja, varne hrane in ribištva.

V nadaljevanju se je dotaknil nekaterih poudarkov iz Ohridske agende. Pozdravil je dejstvo, da je finančna podpora predpristopne pomoči Skupnosti na voljo in operativna v vseh državah jugovzhodne Evrope. Izpostavil je pomen diverzifikacije gospodarskih aktivnosti za trajnostni razvoj podeželja. »Na podeželskih območjih živi več kot polovica prebivalstva Evropske unije, zato se moramo truditi, da podeželje ostane privlačen in živahen življenjski prostor. Kot je poudaril, so »za Slovenijo in za države jugovzhodne Evrope značilne majhne družinske kmetije, ki so ključnega pomena za ohranjanje poseljenosti podeželja. Prihodnost prehranske varnosti, razvoja in poseljenosti podeželskega prostora je močno odvisna od vključevanja ukrepov, povezanih z razvojem majhnih družinskih kmetij, infrastrukturnih vlaganj in vključevanjem mladih in žensk na podeželju.«

Pomembna tema Ohridske agende je tudi področje raziskovalnih zmogljivosti kot trajnostnega razvoja na podeželskih območjih. »Tudi ta tema je za Slovenijo ključnega pomena in smo jo naslovili na zadnji ministrski konferenci, ki je potekala na Ptuju avgusta 2019. Tudi letos so, poleg držav članic EU, tradicionalno sodelovali tudi ministri in njihovi namestniki iz držav kandidatk in potencialnih kandidatk. Skupaj smo  sprejeli izjavo, v katerim smo potrdili svojo zavezanost h krepitvi in usklajevanju delovanja, ciljev in uspešnosti sistema oblikovanja in prenosa znanja (AKIS) v različnih državah in regijah po Evropi.«

Državni sekretar je še poudaril, da Slovenija s svojim sodelovanjem v Stalni delovni skupini za regionalni razvoj podeželja v jugovzhodni Evropi, kot tudi z današnjo prisotnostjo na ministrskem zasedanju, izkazuje podporo prizadevanjem sodelujočih držav na področju razvoja podeželja in približevanja evropskim integracijam. Kot konkreten primer sodelovanja v zadnjem obdobju je omenil svetovanje Črni gori pri krepitvi administracije za izvajanje shem kakovosti, nacionalnih shem, gozdarski politiki in ribiške politike ter Severni Makedoniji pri izvajanju aktivnosti v sklopu tehnične pomoči predpristopnega programa IPARD II, vzpostavitvi ukrepa Infrastrukture na podeželju ter krepitvi razvoj podeželskih struktur pri vključevanju strukture LEADER pristopa v državi. Slovenija si, v okviru svojih kadrovskih in finančnih zmožnosti, ves čas prizadeva poglobiti sodelovanje z vsemi državami jugovzhodne Evrope na področju kmetijstva, razvoja podeželskega prostora, gozdarstva, ribištva in varne hrane.  

Državni sekretar je svoj nagovor končal z mislijo, da »mora biti prihodnost jugovzhodne regije tudi za Evropsko unijo naložba, ki se bo gotovo izplačala. Jugovzhodna Evropa je stičišče resničnega in učinkovitega sodelovanja, ki sega preko državnih meja. Tega se zaveda tudi naša država, ki ostaja zvesta zagovornica in podpornica širitve EU na Zahodni Balkan, kar se bo se bo odrazilo tudi v programu predsedovanja Slovenije Svetu EU v drugi polovici 2021.«