Skoči do osrednje vsebine

Državna sekretarka dr. Dominika Švarc Pipan na XXX. zasedanju Evropskega kongresa narodnih skupnosti dežele Koroške v Celovcu

Državna sekretarka dr. Dominika Švarc Pipan se je na povabilo urada deželne vlade Koroške udeležila XXX. zasedanja Evropskega kongresa narodnih skupnosti dežele Koroške z naslovom »Spreminjanje perspektive: od konflikta preko dialoga do konsenza«, ki je potekal v Mozartovi dvorani Doma glasbe v Celovcu.

Evropski kongres narodnih skupnosti dežele Koroške organizira in izvaja Biro za slovensko narodno skupnost pri Uradu koroške deželne vlade že od leta 1990, udeležujejo se ga pripadniki manjšinskih narodov iz vse Evrope. Skupaj s Kulturnim tednom sodi med najbolj renomirane prireditve dežele Koroške. Cilj in namen kongresa je, da se obravnavajo aktualne evropske teme v zvezi z narodnimi skupnostmi s strokovnimi predavanji domačih ter tujih predavateljic in predavateljev.

Državna sekretarka je na kongresu sodelovala z referatom z naslovom: »Varstvo pravic narodnih skupnosti – mednarodni vidik in sodobni izzivi«, v katerem je poudarila, da je mednarodna skupnost v zadnjih desetletjih naredila ogromen preskok pri varstvu pravic manjšin, pa naj gre za narodne, verske, jezikovne ali druge manjšine. »Migracijski tokovi kot posledica političnih in ekonomskih kriz ter vojn so v zadnjih stoletjih ustvarili etnično, jezikovno in kulturno izjemno raznolike družbe in države. Hkrati pa so boleče izkušnje etničnih konfliktov, vojn in totalitarnih režimov pokazale, da je varstvo narodnih manjšin nujen element politične stabilnosti in miru.« je dejala ter nadalje izpostavila, da nas raznolikost bogati in da je demokratična družba tista družba, ki je strpna in pluralistična ter v kateri vsak posameznik živi, se izraža in deluje svobodno in je enako obravnavan, ne glede na narodnost, ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Kljub temu se je skozi razvoj prava človekovih pravic pokazalo, da je poleg splošne prepovedi diskriminacije in načela enakosti pred zakonom potrebna še dodatna, posebna zaščita manjšin, ki so v primerjavi z večinskim prebivalstvom v bolj ranljivem položaju. Državna sekretarka je osvetlila pomen in pomenljive obletnice ključnih mednarodnih dokumentov na tem področju ter pomen povezanih učinkovitih mehanizmov nadzora.

Zagotovila je, da Slovenija izvaja številne ukrepe za izpolnjevanje ustavnih in zakonskih obveznosti v zvezi z zaščito manjšin, hkrati pa je to »proces, ki se nikoli ne konča«. Omenila je tudi položaj slovenske manjšine v Avstriji, katerih pravica do lastnih organizacij, zborovanj in tiska v svojem jeziku, pravica do dvojezičnega šolstva, do slovenskih označb in napisov topografskega značaja, pravica do uporabe slovenskega jezika pred sodišči in upravnimi organi so bile zagotovljene že leta 1955 v 7. členu Avstrijske državne pogodbe, vendar pa je danes skrb zbujajoč primanjkljaj dvojezičnih sodnikov in morebitna reforma mreže avstrijskih sodišč, ki bi izvajanje te pravice lahko otežila. »Stota obletnica Senžermenske pogodbe je dobra priložnost za pregled stanja varstva slovenske manjšine v Avstriji.« je naglasila.

V zaključku se je državna sekretarka dotaknila še širših perečih vprašanj položaja in zaščite pravic narodnih, pa tudi drugih manjšin, in sicer vzpon populizma, nacionalizma, nestrpnosti in sovražnega govora, ki nevarno ogrožajo napredek, ki smo ga pri varstvu človekovih pravic in pravic manjšin že dosegli. Opozorila je, da tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v svoji sodni praksi poudarja pomen boja proti sovražnemu govoru ter izpostavlja strpnost in spoštovanje enakega dostojanstva vseh ljudi kot temelj demokratične družbe. Glede na to, da smo v Evropi samo v prejšnjem stoletju nekajkrat izkusili človeško tragedijo in uničenje, ki sta jih posredno omogočila tudi minimiziranje in celo toleriranje postopnega, a vsem opaznega preraščanja nestrpnosti in sovražnega govora v nasilje in vojno, je pozvala k odločnim reakcijam na pojave diskriminacije, nestrpnosti in sovražnega govora ter k skupnim prizadevanjem za to, da so v demokratični družbi različna mnenja in stališča izražana svobodno, a na tak način, da ne ogrožajo človekovega dostojanstva drugih.

Iskalnik