Novice

Češki volivci so 4. in 5. oktobra odšli na volišča, da bi izvolili nov parlament. Kremelj je tudi tokrat videl priložnost za vmešavanje v demokratične procese drugih držav – tako kot že prej v Moldaviji, na Poljskem, v Gruziji in drugod.

Predsednica Maia Sandu in proevropska Stranka za akcijo in solidarnost (angleško Party of Action and Solidarity - PAS) sta 27. septembra dosegli prepričljivo zmago na parlamentarnih volitvah v Moldaviji.

Medtem ko Kremelj širi dezinformacijske narative, ki napadajo Ukrajino in Evropsko unijo, Rusija izvaja tudi operacije z brezpilotnimi letali proti Ukrajini, pri čemer nekatera brezpilotna letala prečkajo meje držav članic EU in NATO, kot je Poljska.

Devetega septembra je Generalna skupščina Združenih narodov odprla svoje 80. zasedanje z znanimi temami: mir, razvoj in človekove pravice. Tedaj se zažene kremeljski propagandni stroj, ki glasno razglaša podporo tem plemenitim idealom, hkrati pa si neusmiljeno prizadeva, da bi jih spodkopal.

V preteklem tednu so ruski uradniki in mediji, ki širijo tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje (angleško Foreign Information Manipulation and Interference - FIMI), za zahodno občinstvo uprizorili »ponudbe dialoga«, pri tem so Rusijo prikazovali kot razumno, Ukrajino pa kot nepripravljeno na pogajanja – medtem pa so nadaljevali obsežni ruski napadi z droni.

Ruski stroj za manipuliranje z informacijami in vmešavanje (angleško Foreign Information Manipulation and Interference - FIMI) ima preprosto formulo: glasno obtožuj druge za agresijo in slabo voljo, za katero je dejansko odgovoren sam.

Medtem ko se Moskva pretvarja, da ji je mar za pravno državo v Ukrajini, doma gradi kletko, ki ljudi osvobaja njihovih državljanskih pravic.

Kremljev aparat za informacijske manipulacije ne varčuje z viri pri svojih prizadevanjih, da Nemčijo prikaže kot zgodovinskega zlobneža. Svoja komunikacijska omrežja nasičuje z naracijami o ponovno prebujeni, agresivni sili.

Moskva govori o miru, a njeni razširjevalci dezinformacij nenehno govorijo o vojni. To ni naključje. Prikazovanje evropske obrambe kot »agresivne militarizacije« in podporo Ukrajini kot »hujskaštva k vojni« je manipulativni poskus ustvarjanja izkrivljene resničnosti.

V zadnjih dneh je dezinformacijsko omrežje Matrjoška, ki ga podpira Kremelj, tik pred bližajočim se vrhom EU-Moldavija, ki bo 4. julija 2025 v Kišinjevu, sprožilo novo ofenzivo, katere tarča je moldavska predsednica Maia Sandu. Le kakšen bi bil odmeven diplomatski dogodek brez ruskega tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja?

Na mednarodnem odru se je odvijal zares napet in dinamičen teden, ki so ga zaznamovali številni dogodki na visoki ravni ter geopolitična vrelišča.

V kremeljskem priročniku manipulacije je vsaka kriza, vsaka tragedija uporabno sredstvo. Izjema ni niti stopnjevanje konflikta med Izraelom in Iranom.

Rusija je pretekli teden v Istanbulu ponovno uprizorila ples mirovnih pogajanj, ki se je, kot je bilo pričakovati, končal brez resničnih prebojev.

Kremelj zmanjšuje pomen uničujočega napada Ukrajine na ruska vojaška letališča, se trudi odvračati pozornost in namesto tega nemočno pogreva stare laži o terorizmu in Anglosasih.

Prejšnji teden je zaokrožila nova, a znana zgodba, s ciljem diskreditirati demokratične volitve v Romuniji in vzbuditi nezaupanje v evropske institucije. Po nedavnih dezinformacijah naj bi francoske obveščevalne službe nekako priredile volitve v Romuniji, da bi preprečile zmago skrajno desničarskega predsedniškega kandidata Georgea Simiona, in to pod budnim očesom tako imenovane »evropske mafije«.

Ko Kremelj govori o »temeljnih vzrokih«, ne išče miru. S slabo prikrito diplomatsko masko zahteva kapitulacijo Ukrajine.

Krepko v četrtem letu obsežne invazije Rusije na Ukrajino so resnični cilji Moskve dobro znani: nadzorovati, osvojiti in podjarmiti celotno ali čim več Ukrajine. Uničiti čim več ukrajinskega gospodarstva, kmetijstva, industrije in infrastrukture brez razlikovanja med civilnimi in vojaškimi cilji. Naključno ubijati civiliste.

Ko se Rusija pripravlja na svojo vsakoletno parado ob dnevu zmage 9. maja kremeljska dezinformacijska mašinerija melje s polno paro – doma, v tujini in na družbenih omrežjih. V istem tednu so predsedniške volitve v Romuniji 4. maja postale še eno bojišče v vojni Moskve proti resnici. Sporočilo je jasno: popači zgodovino, razdvoji družbo in oslabi demokracijo.

Moskva cinično govori o mirovnih prizadevanjih, krivi Evropo in Ukrajino za rusko agresijo ter stopnjuje zgodovinski revizionizem pred praznovanjem konca druge svetovne vojne.

V megleni pokrajini dezinformacij je le malo pripovedi tako vztrajno trdoživih kot trditev, da je širitev Nata izzvala Rusijo k invaziji na Ukrajino.