Državni proračun je v prvih osmih mesecih letos zabeležil 8,2 milijarde evrov prihodkov in 9 milijard evrov odhodkov. Odhodki so nižji od načrtovanih, med njimi pa se še naprej krepijo sredstva za investicije in subvencije gospodarstvu.

V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je državni proračun zabeležil 7,3 milijarde evrov prihodkov in 7,8 milijarde evrov odhodkov. Realiziranih je bilo 55,1 odstotka načrtovanih prihodkov in 48,7 odstotka načrtovanih odhodkov. Rast izdatkov za investicije se nadaljuje.

Vlada nadaljuje pripravo proračunskih dokumentov za leti 2024 in 2025. Danes je sprejela razrez proračunskih izdatkov po ministrstvih. Skupni odhodki bodo leta 2024 znašali 15,2 milijarde evrov, leta 2025 pa 15,9 milijarde evrov. To omogoča naslavljanje ključnih prioritet v prihodnjem obdobju, hkrati pa vlada sledi fiskalnim pravilom, ki bodo prihodnje leto znova začela veljati.

Državni proračun je v prvi polovici leta zabeležil 6,3 milijarde evrov prihodkov in 6,7 milijarde evrov odhodkov. Prihodki so skoraj skladni z načrti ob sprejemanju rebalansa, odhodki pa so nekoliko nižji od načrtov. Na proračunska gibanja, predvsem dohodnino in transfere nezaposlenim, sicer še naprej pozitivno vplivajo ugodne razmere na trgu dela, nadaljuje pa se tudi rast investicij.

Državni zbor je po odložilnem vetu Državnega sveta ponovno odločal o noveli Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 ter jo podprl. Vlada je v mnenju, ki ga je sprejela glede vloženega veta, poudarila, da sprejeti rebalans proračuna omogoča ustrezno financiranje vseh področij, ki so bila izpostavljena, ob hkratni skrbi za dolgoročno vzdržnosti javnih financ.

Državni proračun je v prvih petih mesecih zabeležil 5,2 milijarde evrov prihodkov in 5,4 milijarde evrov odhodkov. Nadaljuje se rast izdatkov za investicije, blaženje energetske krize se odraža v krepitvi subvencij, zaradi nadaljevanja ugodnih trendov na trgu dela pa nižji transferi nezaposlenim blažijo rast drugih transferov posameznikom in gospodinjstvom.

Državni zbor je danes sprejel rebalans državnega proračuna za leto 2023, ki sledi reorganizaciji vlade. Prihodki bodo po načrtih dosegli 13,14 milijarde evrov, odhodki pa 16,08 milijarde evrov. Glede na sprejeti proračun odhodke znižujemo za 609 milijonov evrov, med drugim tudi zaradi uspešnega boja z energetsko draginjo in nižjega obsega potrebnih sredstev za njeno blaženje.

Državni proračun je v prvih štirih mesecih letos zabeležil 4,2 milijarde evrov prihodkov in 4,3 milijarde evrov odhodkov. Nadaljevalo se je upadanje števila brezposelnih, kar je pomembno vplivalo na nižje izdatke za denarna nadomestila za brezposelne. Zaradi energetske krize rastejo izdatki za subvencije, predvsem za različne oblike pomoči gospodarstvu in kmetom, beležimo pa tudi rast investicij.

Vlada je danes potrdila predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2023, ki sledi reorganizaciji vlade. Prihodki bodo po načrtih dosegli 13,14 milijarde evrov, odhodki pa 16,08 milijarde evrov. Glede na sprejeti proračun odhodke znižujemo za 609 milijonov evrov, med drugim zaradi uspešnega boja z energetsko draginjo in nižjega obsega potrebnih sredstev za njeno blaženje.

Državni proračun je v prvih treh mesecih letos po preliminarnih podatkih zabeležil približno 3 milijarde evrov prihodkov in 3,3 milijarde evrov odhodkov, kar je manj kot v primerljivem obdobju lani. Proračunski primanjkljaj je v prvem trimesečju tako dosegel približno 325 milijonov evrov.

Državni proračun je po preliminarnih podatkih v prvih dveh mesecih letošnjega leta zabeležil približno 2 milijardi evrov prihodkov in 1,9 milijarde evrov odhodkov. Tako prihodki kot odhodki so bili nižji kot v primerljivem lanskem obdobju. Proračun je imel v prvih dveh mesecih tako približno 108 milijonov evrov presežka.

Po preliminarnih podatkih so prihodki državnega proračuna v januarju znašali 1,08 milijarde evrov, odhodki pa 931 milijonov evrov. Proračun je tako v prvem mesecu letos zabeležil 149 milijonov evrov presežka.

Državni proračun je po preliminarnih podatkih leta 2022 zabeležil približno 12,3 milijarde evrov prihodkov, kar je slabih 1,2 milijarde evrov oziroma 10,5 odstotka več kot leta 2021. Odhodki so dosegli okoli 13,7 milijarde evrov in so bili za 544 milijonov evrov ali 3,8 odstotka nižji kot leto prej, primanjkljaj državnega proračuna pa je znašal nekaj manj kot 1,4 milijarde evrov.

Denar državljanov se pretežno prek davkov steka v državni proračun. Če ste se že kdaj vprašali, za kaj država ta denar porablja, vas vljudno vabimo k ogledu infografike, ki smo jo na Ministrstvu za finance pripravili v sodelovanju z Uradom Vlade Republike Slovenije za komuniciranje. Cilj infografike je vam, državljanom, poljudno predstaviti ključne informacije o državnem proračunu za leto 2023.

Državni proračun je po preliminarnih podatkih v prvih desetih mesecih zabeležil približno 10,3 milijarde evrov prihodkov, kar je okoli 1,3 milijarde evrov oziroma 14,2 % več kot v primerljivem obdobju lani. Odhodki so se primerjalno znižali za 779 milijonov evrov oziroma 7,3 % na približno 10,6 milijarde evrov, proračun pa je imel v desetih mesecih skupaj približno 283 milijonov evrov primanjkljaja.

Vlada je danes potrdila predlog sprememb proračuna za leto 2023 in predlog proračuna za leto 2024 s spremljajočimi proračunskimi dokumenti. Z njimi se odzivamo na nepredvidljive razmere in blažimo posledice draginje za gospodinjstva in gospodarstvo, hkrati pa ohranjamo razvojno naravnanost z relativno visoko ravnijo investicij. Glavni poudarek dajemo zdravstvu, zelenim politikam in trajnostnemu razvoju.

Vlada bo v Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 državnemu zboru predlagala povprečnino v višini 667 evrov (za obe leti enako), kar je 20 evrov na prebivalca v Sloveniji več, kot je trenutno določena povprečnina z dogovorom za leto 2023.

Vlada je določila predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2022 s spremljajočimi proračunskimi dokumenti. Rebalans je nujen, ker so bile po sprejetju sprememb letošnjega proračuna lani jeseni sprejete številne dodatne obveznosti, hkrati pa so se spremenile gospodarske razmere, ki terjajo dodatne ukrepe za blaženje draginje. Proračunski prihodki so načrtovani v višini 12,54 milijarde evrov, odhodki v višini 14,58 milijarde evrov, primanjkljaj pa v višini 2,04 milijarde evrov. Primanjkljaj se s 4,4 % bruto domačega proizvoda (BDP), kolikor je bil predviden ob sprejemu sprememb proračuna za leto 2022, z rebalansom znižuje na 3,6 % BDP.

Državni proračun je v prvih osmih mesecih po preliminarnih podatkih zabeležil približno 8,2 milijarde evrov prihodkov, kar je približno 1,2 milijarde evrov oziroma 16,7 % več kot v primerljivem obdobju lani. Odhodki so se primerjalno znižali za 892 milijonov evrov oziroma 9,4 % na približno 8,6 milijarde evrov, proračun pa je imel tako v prvih osmih mesecih okoli 342 milijonov evrov primanjkljaja.

Državni proračun je po preliminarnih podatkih v prvih petih mesecih letošnjega leta zabeležil približno 5,30 milijarde evrov prihodkov, kar je 783,5 milijona evrov oziroma 17,3 % več kot v primerljivem lanskem obdobju. Odhodki so medtem znašali nekaj več kot 5,32 milijarde evrov in so bili za 538,2 milijona evrov ali 9,2 % nižji od enakega obdobja lani. Proračunski primanjkljaj je v prvih petih mesecih tako znašal 21,8 milijona evrov. Samo maja pa je proračun beležil 89,4 milijona evrov presežka.