Državni proračun je v prvih treh mesecih letošnjega leta po predhodnih podatkih zabeležil 3,5 milijarde evrov odhodkov in 3,1 milijarde evrov prihodkov. Na ta gibanja je vplivalo tudi predhodno izplačilo regresa za letni dopust v javnem sektorju, do katerega je letos prišlo že marca. Še naprej sicer rastejo sredstva za socialne transferje in investicije, medtem ko so se izdatki za obresti znižali.

Državni proračun je v prvih dveh mesecih letošnjega leta po predhodnih podatkih zabeležil približno 2,2 milijarde evrov prihodkov in dve milijardi odhodkov, proračunski presežek pa je znašal 179 milijonov evrov. Več sredstev smo namenili za socialne transferje in investicije, medtem ko so se izdatki za obresti in transferje brezposelnim znižali.

Državni proračun je januarja zabeležil 334 milijonov evrov presežka. Odhodki so bili nižji kot leto prej in so dosegli 863 milijonov evrov, prihodki pa so bili višji in so znašali 1,2 milijarde evrov.

Denar državljanov se pretežno prek davkov steka v državni proračun. Če vas zanima, za kaj država ta denar porablja, vas vljudno vabimo k ogledu infografike s ključnimi informacijami o državnem proračunu za leto 2024. Cilj infografike je vam, državljanom, poljudno predstaviti, kaj vse država financira z zbranimi prihodki.

Državni proračun je po predhodnih podatkih lani zabeležil 15,36 milijarde evrov odhodkov in 13,02 milijarde evrov prihodkov, primanjkljaj pa je bil nekoliko nižji od načrtov. Investicije kljub blaženju draginje in pomoči po naravnih nesrečah niso zastale – zanje smo namenili največ sredstev v zgodovini, to je več kot dve milijardi evrov.

Državni proračun je po predhodnih podatkih lani zabeležil 2,3 milijarde evrov primanjkljaja oziroma 3,7 odstotka bruto domačega proizvoda. Podatki za leto 2023 so začasni, pripravljeni na podlagi denarnega toka, in se lahko še spremenijo. Na primanjkljaj so med drugim vplivali izdatki za blaženje draginje in izplačila pomoči po avgustovskih poplavah.

Državni proračun je od januarja do novembra letos zabeležil 11,6 milijarde evrov prihodkov in 12,9 milijarde evrov odhodkov, primanjkljaj pa je znašal 1,3 milijarde evrov. Glede na enako obdobje lani še naprej izrazito rastejo subvencije in investicije, medtem ko je rast socialnih transferjev zaradi ugodnih razmer na trgu dela zmerna.

Vlada se je po avgustovskih poplavah hitro odzvala in z rebalansom zagotovila dodatne vire za sanacijo in pomoč pri odpravi posledic ujme. Sredstva za nepovratno pomoč so bila v celoti porabljena, sredstva za pomoč prek ugodnih posojil pa ne bodo v celoti porabljena. To rešitev je namreč nadgradil zakon o obnovi.

Minister za finance Klemen Boštjančič je s predstavniki občinskih združenj danes podpisal dogovor o višini povprečnine za prihodnji dve leti in dodatnem financiranju stroškov dela v javnih zavodih.

Državni proračun je od januarja do oktobra letos zabeležil 10,5 milijarde evrov prihodkov in 11,6 milijarde evrov odhodkov, primanjkljaj pa je znašal 1,1 milijarde evrov. Potem ko je k okrepljenim izdatkom letos najprej vplivala pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize in draginje, se zdaj v proračunu že odražajo tudi ukrepi po nedavnih naravnih nesrečah. Rastejo tudi investicije.

Vlada je z občinskimi združenji danes dosegla dogovor o višini povprečnine za prihodnji dve leti in dodatnem financiranju stroškov dela v javnih zavodih.

Vlada je danes potrdila paket proračunskih dokumentov za leti 2024 in 2025. Glavno prioriteto za naslednji dve leti predstavlja financiranje ukrepov za odpravo posledic letošnjih poplav.

Državni proračun je v prvih osmih mesecih letos zabeležil 8,2 milijarde evrov prihodkov in 9 milijard evrov odhodkov. Odhodki so nižji od načrtovanih, med njimi pa se še naprej krepijo sredstva za investicije in subvencije gospodarstvu.

V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je državni proračun zabeležil 7,3 milijarde evrov prihodkov in 7,8 milijarde evrov odhodkov. Realiziranih je bilo 55,1 odstotka načrtovanih prihodkov in 48,7 odstotka načrtovanih odhodkov. Rast izdatkov za investicije se nadaljuje.

Vlada nadaljuje pripravo proračunskih dokumentov za leti 2024 in 2025. Danes je sprejela razrez proračunskih izdatkov po ministrstvih. Skupni odhodki bodo leta 2024 znašali 15,2 milijarde evrov, leta 2025 pa 15,9 milijarde evrov. To omogoča naslavljanje ključnih prioritet v prihodnjem obdobju, hkrati pa vlada sledi fiskalnim pravilom, ki bodo prihodnje leto znova začela veljati.

Državni proračun je v prvi polovici leta zabeležil 6,3 milijarde evrov prihodkov in 6,7 milijarde evrov odhodkov. Prihodki so skoraj skladni z načrti ob sprejemanju rebalansa, odhodki pa so nekoliko nižji od načrtov. Na proračunska gibanja, predvsem dohodnino in transfere nezaposlenim, sicer še naprej pozitivno vplivajo ugodne razmere na trgu dela, nadaljuje pa se tudi rast investicij.

Državni zbor je po odložilnem vetu Državnega sveta ponovno odločal o noveli Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 ter jo podprl. Vlada je v mnenju, ki ga je sprejela glede vloženega veta, poudarila, da sprejeti rebalans proračuna omogoča ustrezno financiranje vseh področij, ki so bila izpostavljena, ob hkratni skrbi za dolgoročno vzdržnosti javnih financ.

Državni proračun je v prvih petih mesecih zabeležil 5,2 milijarde evrov prihodkov in 5,4 milijarde evrov odhodkov. Nadaljuje se rast izdatkov za investicije, blaženje energetske krize se odraža v krepitvi subvencij, zaradi nadaljevanja ugodnih trendov na trgu dela pa nižji transferi nezaposlenim blažijo rast drugih transferov posameznikom in gospodinjstvom.

Državni zbor je danes sprejel rebalans državnega proračuna za leto 2023, ki sledi reorganizaciji vlade. Prihodki bodo po načrtih dosegli 13,14 milijarde evrov, odhodki pa 16,08 milijarde evrov. Glede na sprejeti proračun odhodke znižujemo za 609 milijonov evrov, med drugim tudi zaradi uspešnega boja z energetsko draginjo in nižjega obsega potrebnih sredstev za njeno blaženje.

Državni proračun je v prvih štirih mesecih letos zabeležil 4,2 milijarde evrov prihodkov in 4,3 milijarde evrov odhodkov. Nadaljevalo se je upadanje števila brezposelnih, kar je pomembno vplivalo na nižje izdatke za denarna nadomestila za brezposelne. Zaradi energetske krize rastejo izdatki za subvencije, predvsem za različne oblike pomoči gospodarstvu in kmetom, beležimo pa tudi rast investicij.