Tradicionalni slovenski zajtrk: Prehranska varnost se začne pri domačih pridelovalcih
Minister Janez Cigler Kralj na obisku v Biotehničnem centru Naklo. | Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo.
Osrednji dogodek Tedna slovenske hrane, Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga sestavljajo kruh, maslo, med, mleko in jabolko slovenskega porekla, je tudi letos povezal otroke, mladostnike, vzgojitelje, učitelje in pridelovalce hrane. V letošnjem projektu sodeluje okrog 271.000 otrok in mladostnikov v 912 vzgojno-izobraževalnih zavodih.
»Na prvi pogled je to preprost obrok. V resnici pa nosi pomembno sporočilo. Spominja nas, da hrana ne nastane na trgovskih policah, da je ne ustvarijo v tovarnah, ampak na slovenskih poljih, travnikih, sadovnjakih, v hlevih in čebelnjakih. Spominja nas na delo naših kmetov, čebelarjev, živilcev in vseh, ki vsak dan skrbijo za preskrbo s kakovostno hrano,« poudarja minister Janez Cigler Kralj.
Tradicionalni slovenski zajtrk je minister Cigler Kralj obeležil v Biotehniškem centru Naklo, kjer si je ogledal posestvo in se seznanil z delovanjem centra. Ob zajtrku iz lokalnih sestavin so mu študenti predstavili pridelke, izdelke in jedi s tamkajšnjega posestva. Ob tem je minister izpostavil, da brez mladih ni prihodnosti slovenskega kmetijstva, zato sta generacijska prenova in spodbujanje mladih za izobraževanje ter poklicno pot v kmetijstvu med njegovimi osrednjimi prioritetami.
»Takšni tradicionalni slovenski zajtrki, kot je današnji v Biotehniškem centru Naklo, so še posebej navdušujoči, ker povezujejo tradicijo s sodobnimi pristopi. Povezujejo to, kar zraste na naših tleh, kar priredijo naši rejci in kar predelajo v naših obratih in agroživilski industriji. Predstavljena je pestra ponudba pekovskih izdelkov, kruha, sadja in drugih živil, ki so predstavljena na privlačen in sodoben način. Vse to je namenjeno temu, da se zavemo, kako pomembna je prehranska suverenost. Ta je tudi ena od prednostnih nalog vlade in našega ministrstva,« je poudaril in dodal: »Študenti so mi pokazali, koliko možnosti za razvoj ponuja izobraževanje na področju kmetijstva in agroživilstva ter kako ga je mogoče povezati z upravljanjem podeželja. Mislim, da bi si morala za to prizadevati celotna družba in v to smer spodbujati tudi mlade.«
V nadaljevanju je na 9. mednarodni konferenci VIVUS z naslovom »Od znanja do prakse v sodobnem kmetijstvu in prehrani« nagovoril udeležence in poudaril pomen povezovanja znanja, raziskav in praktičnih izkušenj za razvoj sodobnega slovenskega kmetijstva.
»Naša vizija slovenskega kmetijstva je jasna. Želimo si kmetijstvo, ki bo Sloveniji zagotavljalo večjo prehransko varnost. Torej moramo podpreti pridelavo in prirejo hrane, ki bosta ustvarili pogoje za uspešno generacijsko prenovo. Drugi steber je pomladitev kmetijskega sektorja, pomladitev nosilcev kmetijskih gospodarstev. Mladim moramo omogočiti, da bodo v kmetovanju prepoznali svojo prihodnost. Tretji steber je posodobitev, uporaba digitalnih tehnologij in umetne inteligence. Želimo si, da bi bilo kmetijstvo čez 20, 30 let sodobno, tehnološko napredno in digitalizirano in da bi z inovacijami lažje preprečevalo podnebne, tržne, razvojne krize in druge izzive. Kmet mora več časa preživeti na poljih in v hlevu, manj pa ob obrazcih. In če je družinska kmetija temelj slovenskega kmetijstva, osnovna gospodarska in socialna celica, je pomembno, da družinam na kmetijah ostane tudi kaj časa za odnose v družini. Če bo družina funkcionirala, bo tudi kmetija delovala in bo odpornejša. Vse to mora temeljiti na trajnostnem upravljanju naravnih virov, sodelovanju med deležniki v prehranski verigi ter na vitalnem podeželju, ki ostaja prostor priložnosti, podjetnosti in kakovostnega življenja.«
Tudi Tradicionalni slovenski zajtrk je priložnost, da mladim približamo kmetijstvo kot sodobno in perspektivno dejavnost ter jih spodbudimo k razumevanju pomena prehranske varnosti in samooskrbe, je sklenil minister.
Državni sekretar Velislav Žvipelj je obiskal Srednjo gozdarsko, lesarsko in zdravstveno šolo Postojna, kjer se je dijakom prvih letnikov pridružil pri Tradicionalnem slovenskem zajtrku in gozdarski malici. V nadaljevanju si je ogledal šolo, dijaški dom in šolski Park mladosti ter se seznanil z delom dijakov na področju gozdarstva.
Državni sekretar je ob tem poudaril: »Tradicionalni slovenski zajtrk se je razvil v sonaraven pogled na sožitje v naravi in spoštljiv odnos do tistih, ki s to naravo delamo, predvsem pa danes do tistih, ki pridelujejo hrano – čebelarjev, sadjarjev, rejcev mleka in pekov.«
Za petimi sestavinami tradicionalnega zajtrka so obdelana polja in sadovnjaki, skrb za živali in čebele ter delo kmetij, zadrug in živilskih podjetij. Njihov obstoj in razvoj sta ključna za zanesljivo oskrbo s hrano, tudi ob vremenskih ujmah in motnjah na mednarodnih trgih. Ministrstvo za kmetijstvo si zato prizadeva ustvarjati pogoje, v katerih bodo kmetje lahko živeli od svojega dela in načrtovali prihodnost. Med prednostnimi nalogami so zmanjševanje administrativnih bremen, podpora mladim prevzemnikom kmetij ter uvajanje sodobnih tehnologij in digitalnih rešitev.
Ministrstvo za kmetijstvo projekt Tradicionalni slovenski zajtrk podpira tudi s financiranjem nakupa živil za njegovo izvedbo. Letos se je pavšalno nadomestilo povečalo z 0,76 na 0,80 evra na otroka oziroma mladostnika. Upravičeni vrtci, osnovne šole ter zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami bodo lahko zahtevke elektronsko vložili od 1. do 21. decembra 2026. Podrobnosti so objavljene na spletni strani o tradicionalnem slovenskem zajtrku.
Tradicionalni slovenski zajtrk nas tako vsako leto znova spomni, da se skrb za prehransko varnost začne pri domačih pridelovalcih, nadaljuje z našimi vsakodnevnimi odločitvami in se prenaša na mlajše generacije. Z izbiro slovenske hrane podpiramo domače kmetijstvo, ohranjamo podeželje in prispevamo k prihodnosti slovenske pridelave hrane.