Tradicionalni slovenski zajtrk: zdrave prehranske navade se začnejo v otroštvu
Minister za zdravje dr. Tadej Ostrc je ob tradicionalnem slovenskem zajtrku obiskal Osnovno šolo Majde Vrhovnik v Ljubljani. | Avtor: Ministrstvo za zdravje
Ministrov obisk je potekal v okviru tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki povezuje številna ministrstva, vrtce, šole, lokalne skupnosti in druge ustanove ter je pomembna priložnost za ozaveščanje o pomenu zdravih prehranskih navad. Na Ministrstvu za zdravje njegov pomen vidimo predvsem v spodbujanju rednega zajtrkovanja in uravnotežene prehrane, ki sta pomembna dejavnika pri preprečevanju debelosti in kroničnih nenalezljivih bolezni, med katere sodijo srčno-žilne bolezni in rak.
Podatki raziskav Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da so prehranske navade otrok in mladostnikov področje, na katerem je še veliko možnosti za izboljšave. Med šolskim tednom skoraj polovica 11-letnikov vsak dan zajtrkuje, vendar se z odraščanjem ta delež zmanjšuje. To kaže na potrebo po dodatnem spodbujanju jutranjega obroka in vzpostavljanju zdravih vsakodnevnih rutin.
»Ne gre za to, da nam ne bi uspevalo, temveč da moramo trende pri mladostnikih aktivno obrniti na bolje in jim ponovno približati jutranjo rutino,« meni minister. Zajtrk namreč telesu zagotovi energijo, prispeva k boljši osredotočenosti pri pouku in pomaga pri vsakodnevnih obremenitvah.
Debelost ostaja velik javnozdravstveni izziv
Pomemben razlog za krepitev preventivnih aktivnosti so tudi podatki o telesni masi prebivalstva. Več kot 20 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije ima debelost, približno 40 odstotkov pa jih ima čezmerno telesno maso, kar skupaj pomeni 60 odstotkov populacije. Med 15-letniki ima čezmerno telesno maso oziroma debelost 20,4 odstotka mladostnikov.
Izziv predstavlja tudi dejstvo, da se s starostjo prebivalstva pojavnost debelosti povečuje. Zato je preprečevanje njenega razvoja v najzgodnejšem življenjskem obdobju še posebej pomembno in učinkovito.
K slabšim prehranskim navadam prispevajo številni dejavniki sodobnega življenjskega sloga: izpuščanje rednih obrokov, vse pogostejše poseganje po močno predelani hrani z veliko sladkorja, maščob in soli, agresivno oglaševanje manj kakovostnih živil ter energijskih pijač mladim, pa tudi vse redkejša priprava obrokov doma.
Med razlogi za opuščanje zajtrka je tudi pomanjkanje spanja, ki ga med mladostniki pogosto spremlja pozna uporaba zaslonov. Posledično lahko šolska malica postane nadomestilo za jutranji obrok.
Zdrava prehrana pomeni tudi raznolikost in zmernost
Pri spodbujanju zdravih navad ni pomembno zgolj redno prehranjevanje, temveč tudi kakovost izbranih živil. Mladostnikom je treba približati pomen raznolike in uravnotežene prehrane ter jih spodbujati k uživanju sadja, zelenjave, polnozrnatih živil in vode.
Pomembno je tudi ohranjanje tradicionalnih prehranskih vrednot, kot sta zmernost in spoštovanje hrane. Zdrava prehrana namreč ne pomeni odrekanja, temveč uravnoteženo izbiro živil in primeren odnos do hrane.
Za zdravje so pomembni tudi gibanje in kakovosten spanec
Zdravega življenjskega sloga ni mogoče graditi zgolj na prehrani. Pomembno vlogo imajo tudi redna telesna dejavnost, zmanjševanje časa neprekinjenega sedenja in zadostna količina kakovostnega spanca.
Ti trije dejavniki so tesno povezani. Dovolj spanja mladostnikom omogoča, da se zbudijo spočiti, imajo več energije za gibanje in lažje vzpostavijo redno prehransko rutino. Pomanjkanje spanja pa lahko vpliva na jutranji apetit, prehranske izbire in telesno dejavnost.
Nov desetletni nacionalni program za bolj zdravo Slovenijo
A zgolj ozaveščanje posameznikov ni dovolj, potrebni so tudi sistemski ukrepi, ki bodo ustvarjali okolje, naklonjeno zdravim izbiram.
Zato na Ministrstvu za zdravje pripravljamo nov Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje za prihodnje desetletje, ki bo nosil slogan »Dober tek Slovenija, zdravo uživaj & več gibaj«. Program bo usmerjen v izboljšanje prehranskih navad, spodbujanje telesne dejavnosti in krepitev pogojev za zdrav življenjski slog. Predlog je trenutno v javni razpravi.
Čeprav se prehranske navade prebivalstva v obdobju izvajanja prejšnjega nacionalnega programa 2015–2025 niso bistveno izboljšale, novi ukrepi prinašajo priložnost za okrepitev prizadevanj. Posebna pozornost bo namenjena otrokom in mladostnikom, saj se prav v zgodnjem življenjskem obdobju oblikujejo navade, ki pomembno vplivajo na zdravje v odraslosti.
Tradicionalni slovenski zajtrk tako ni zgolj promocija domače hrane in tradicije, temveč tudi priložnost za širše sporočilo: za zdravje so pomembni redni in kakovostni obroki, dovolj gibanja ter kakovosten spanec.