Ministrica Suzana Lep Šimenko podelila priznanja XXIV. nagradnega natečaja
Ministrica Suzana Lep Šimenko je v svojem nagovoru poudarila pomen raziskovalnega dela mladih za ohranjanje slovenske identitete, jezika in kulturne dediščine ter krepitev vezi med Slovenci doma, v zamejstvu in po svetu. »Slovenija se namreč ne konča na naših državnih mejah. Živi povsod, kjer živijo Slovenci,« je dejala. Ob tem je spomnila, da je Urad v 24 letih natečaja prejel že 444 del, ki predstavljajo dragoceno zakladnico znanja o slovenskih skupnostih. Nagrajencem se je zahvalila za njihovo radovednost, vztrajnost in predanost ter poudarila: »S svojimi raziskavami ne ohranjate le spomina na preteklost, ampak nam pomagate tudi bolje razumeti sedanjost in graditi mostove za prihodnost.«
Slovesnosti so se udeležili nagrajenci, njihovi mentorji in sorodniki, člani strokovne komisije nagradnega natečaja ter predstavniki nekaterih organizacij, ki se v matici ukvarjajo s tematiko Slovencev v zamejstvu in po svetu. Delo obeh podkomisij strokovne komisije je orisala predsednica komisije dr. Damjana Kern Andoljšek. Dogodek so z glasbenima točkama popestrili člani Kvarteta 22.
Kot že veleva tradicija, se je strokovna komisija razdelila na dve podskupini - podskupino za zaključne naloge s področja zamejstva in podskupino za zaključne naloge s področja izseljenstva. V podkomisiji za ocenjevanje diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog s tematskega področja izseljenstva so delovali prof. dr. Andrej Fink, doc. dr. Željko Oset in Helena Janežič, ki je bila tudi predsednica te podskupine. Naloge s področja zamejstva pa so ocenili mag. Martina Piko Rustja, prof. dr. Matej Šekli, Ivo Jevnikar in dr. Damjana Kern Andoljšek, ki je to podkomisijo in celotno komisijo vodila kot predsednica.
Na Uradu že skoraj četrt stoletja pripravljamo nagradni natečaj z željo, da bi mladim raziskovalcem izkazali priznanje za njihov trud in jih spodbudili k nadaljnjemu raziskovanju življenja Slovencev v zamejstvu in po svetu. Slovenski narodni prostor namreč sega daleč onkraj meja Republike Slovenije. Slovenstvo živi povsod tam, kjer se ohranjajo slovenski jezik, kultura in izročilo ter se ljubezen do slovenskih korenin prenaša iz roda v rod. Za vsako slovensko skupnostjo stojijo ljudje in njihove dragocene zgodbe, ki si zaslužijo, da jih poznamo in ohranimo. Veseli nas, da jih mladi raziskovalci s svojim delom osvetljujejo ter tako prispevajo k boljšemu razumevanju in povezovanju Slovencev doma, v zamejstvu in po svetu.
Nagrajenci
Nagrada za najboljša diplomska/magistrska/doktorska dela s področja Slovencev v izseljenstvu:
1. nagrada: Matevž Hrženjak - doktorska disertacija Zgodovina slovenske naselbine v Barbertonu v ameriški zvezni državi Ohio
2. nagrada: Dominik Janez Herle - doktorska disertacija Zgodovina slovenskih Američanov in katolištva v Jolietu v ameriški zvezni državi Illinois
3. nagrada: Nika Gantar - magistrska naloga Sodobno izseljevanje iz Slovenije
Posebno priznanje: Neža Vrečko - diplomska naloga Družbenogeografske značilnosti slovenske skupnosti v Angliji
Posebno priznanje: Jovana Jeremić - magistrska naloga Urbana mikrotoponimija Ljubljane i Beograda kroz prizmu srpskog i slovenačkog jezika, književnosti i kulture (Urbana mikrotoponimija Ljubljane in Beograda skozi prizmo srbskega in slovenskega jezika, književnosti in kulture)
Nagrada za najboljša diplomska/magistrska/doktorska dela s področja Slovencev v zamejstvu:
1. nagrada: Milan Obid - doktorska disertacija Stigma - Kapital - Symbol. Die soziale Relevanz der Zugehörigkeit zur slowenischen Minderheit in Kärnten (Stigma - Kapital - Simbol. Družbena pomembnost pripadnosti slovenski manjšini na Koroškem)
2. nagrada: Janoš Gruden - magistrska naloga Uso del territorio nel Carso Triestino (Raba prostora na Tržaškem Krasu)
3. nagrada: Ana Kristina Smrtnik-Einspieler - magistrska naloga Teoretični in praktični vidiki sestavljanja zasnove dvojezičnega strokovnega slovarja na primeru slovensko-nemškega in nemško-slovenskega košarkarskega slovarja
Posebno priznanje: Samira Fux - diplomsko delo Pilije
Posebno priznanje: Mateja Živkovič - diplomska naloga Der slowenische Minderheirenschutz in der österreichischen Verfassung (VfSlg. 16.404/2001) (Koroški spor o tablah: dvojezične table v krajih z 10 % deležem slovensko govorečega prebivalstva))
Utemeljitve
Izseljenstvo
Podkomisija za ocenjevanje diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog s tematskega področja izseljenstva v sestavi prof. dr. Andrej Fink, doc. dr. Željko Oset in Helena Janežič (predsednica podkomisije) je sprejela odločitve o nagrajencih: 1. nagrada Matevž Hrženjak; 2. nagrada Dominik Janez Herle in 3. nagrada Nika Gantar, posebno priznanje Neža Vrečko in Jovana Jeremić.
1. nagrada - Matevž Hrženjak: Zgodovina slovenske naselbine v Barbertonu v ameriški zvezni državi Ohio
Študija Matevža Hrženjaka je detajliran opis s področja izseljenske problematike in sicer izselitev iz slovenskega etničnega ozemlja v mesto Barberton, v zvezni ameriški državi Ohio, ZDA. Študija se najprej poglobi v zgodovino mesta Barberton, njegove ustanovitve in vsestranskega razvoja, predvsem industrijskega, kar je vplivalo na prihod in nastanitev Slovencev. Avtor analizira slovensko skupnost, ki se je tam začela naseljevati že ob koncu 19. in njeno evolucijo do začetka 21. stoletja. Gre za podrobno faktografijo oz. zelo čisto fotografijo, s poudarkom na različnih zgodovinskih, družbenih, kulturnih, verskih in političnih vidikih te skupnosti. Navedena so vsa društva in njihov namen.
Slovenska skupnost, ki se je tam razvila, je ustanovila in vzpostavila vse strukture žive in delujoče družbe, od vsakovrstnih interesnih društev in podpornih delavskih organizacij, kulturnih ustanov, tiskanih medijev, do etnične župnije s cerkvenim in šolskim poslopjem, kar je bistveno vplivalo na ohranjanje skupnosti do današnjega časa. Analiza slovenske skupnosti v Barbertonu je zanimiva tudi zato, ker je primerljiva z drugimi slovenskimi skupnostmi v ZDA, kakor sicer tudi z drugimi slovenskimi skupnostmi po drugih kontinentih in državah. Bralcu nudi sliko trdoživosti in iznajdljivosti slovenskega človeka, ko se s sonarodnjaki znajde v tujem okolju.
2. nagrada - Dominik Janez Herle: Zgodovina slovenskih Američanov in katolištva v Jolietu v ameriški zvezni državi Illinois
Doktorsko delo Dominika Janeza Herleta z naslovom Zgodovina slovenskih Američanov in katolištva v Jolietu v ameriški zvezni državi Illinois prinaša velik znanstveni prispevek k razumevanju migracijske zgodovine. Avtor s poglobljenim raziskovanjem celovito osvetljuje razvoj te ključne slovensko-ameriške naselbine s posebnim poudarkom na vlogi katolištva. V delu utemelji, zakaj je Joliet upravičeno nosil ime »slovenski Rim«. Z analizo delovanja župnije sv. Jožefa, njene šole ter posameznih akterjev iz katoliških krogov dokaže njun zgled in pomen za širšo slovensko skupnost v ZDA. Pomembna odlika disertacije je tudi poglobljena predstavitev treh osrednjih podpornih organizacij (KSKJ, DSD in SŽZ), ki so odigrale ključno vlogo med obema svetovnima vojnama in ob osamosvajanju Slovenije. Avtor je uspešno prepletel lokalno zgodovino z globalnimi migracijskimi procesi ter s tem pomembno dopolnil slovensko zgodovinopisje. Delo je metodološko dovršeno, ponuja izviren znanstveni doprinos in trajno bogati vedenje o ohranjanju slovenske identitete v tujini.
3. nagrada - Nika Gantar: Sodobno izseljevanje iz Slovenije
Magistrsko delo z naslovom Sodobno izseljevanje iz Slovenije prinaša izrazito aktualen prispevek k razumevanju migracijskih procesov predvsem mladih in visoko izobraženih posameznikov. Avtorica v nalogi celovito obravnava ključne dejavnike bega možganov ter analitično ocenjuje uspešnost obstoječih javnih politik. Znanstvena odlika dela se kaže v trdni prepletenosti teoretičnih migracijskih teorij s poglobljenim empiričnim delom. Preko kvalitativne vsebinske analize polstrukturiranih intervjujev avtorica prepričljivo osvetljuje individualne motive izseljencev, kot so iskanje boljših delovnih pogojev in kariernih priložnosti v tujini. Naloga presega zgolj analizo stanja, avtorica z raziskavo dokazuje, da mladi izseljeni ohranjajo močne transnacionalne vezi in izražajo pripravljenost za vrnitev v domovino. Delo ponuja konkretne, aplikativne in strokovno utemeljene strategije za oblikovanje javnih politik – od krepitve programov za vračanje strokovnjakov do podpore podjetniškim pobudam. Naloga je metodološko dovršena, aktualna, njene ugotovitve pa so uporabne za reševanje enega ključnih demografskih in gospodarskih izzivov sodobne Slovenije.
Posebno priznanje - Neža Vrečko: Družbenogeografske značilnosti slovenske skupnosti v Angliji
Diplomsko delo Neže Vrečko Družbenogeografske značilnosti slovenske skupnosti v Angliji obravnava aktualno in v slovenskem raziskovalnem prostoru razmeroma slabo raziskano temo. Avtorica pregledno poveže teoretična izhodišča migracijskih študij z analizo statističnih podatkov, anketo in terenskim delom v Londonu. Posebna vrednost naloge je empirični analiza razlogov za izselitev, prostorsko razpršenost slovenske skupnosti, »institucionalne« oblike povezovanja Slovencev v Veliki Britaniji in njihove aktivnosti za ohranjanje nacionalne identitete. Ugotovitev, da neformalna digitalna omrežja pogosto prevzemajo povezovalno vlogo tradicionalnih društev, je posebej zanimiva. Naloga je jasno strukturirana, ugotovitve pa so podprte s številnimi grafičnimi in kartografskimi prikazi. Pomembna prednost je tudi povezovanje osebnih izkušenj z migracijskimi procesi. Med omejitvami velja izpostaviti nereprezentativnost anketnega vzorca, izrazito prevlado žensk med sodelujočimi ter manjši obseg poglobljenih intervjujev, kar nekoliko omejuje posploševanje rezultatov. Prav tako bi koristila bolj kritična obravnava pojma diaspora. Kljub tem zadržkom delo predstavlja koristen in izviren prispevek k poznavanju sodobnega slovenskega izseljenstva ter dobro izhodišče za nadaljnje primerjalne raziskave.
Posebno priznanje - Jovana Jeremić: Urbana mikrotoponimija Ljubljane i Beograda kroz prizmu srpskog i slovenačkog jezika, književnosti i kulture
Magistrsko delo Jovane Jeremić o poimenovanju ulic v Beogradu in Ljubljani predstavlja dragocen prispevek k raziskovanju simbolnega prostora in kulturnega spomina. Avtorica s sistematičnim popisom in razvrstitvijo uličnih imen pokaže, kako oblast skozi poimenovanja oblikuje javni miselni svet, določa pomembne osebnosti in dogodke ter utrjuje predstave o sebi in drugih ter v smislu jugoslovanskega komunističnega narodnotvornega koncepta. Ulična imena lahko razumemo tudi kot svojevrstno časovno kapsulo, v kateri so ohranjene sledi različnih političnih ureditev, jugoslovanske skupne preteklosti in poznejših sprememb, tudi odnosov med obema narodoma (slovenskim in srbskim) skozi čas. Raziskava je posebej povedna za Beograd, kjer številnejša slovenska poimenovanja omogočajo bolj razčlenjeno analizo skupnih miselnih predstav. Prednost dela sta pregledna empirična podlaga in povezovanje jezikoslovnih ter kulturnozgodovinskih pristopov, s čimer je oblikovana za nadaljnjo bolj poglobljeno posamičnih poimenovanj in analizo vzrokov oblikovanja spominske krajine in miselnega sveta urbane vsakdanjosti.
Zamejstvo
Podkomisija za ocenjevanje diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog s tematskega področja zamejstva v sestavi mag. Martina Piko Rustja, Ivo Jevnikar in prof. dr. Matej Šekli in dr. Damjana Kern Andoljšek (predsednica podkomisije) je sprejela odločitve o nagrajencih: 1. nagrada Milan Obid; 2. nagrada Janoš Gruden, 3. nagrada Ana Kristina Smrtnik-Einspieler, posebno priznanje Samira Fux in Mateja Živkovič.
1. nagrada - Milan Obid: Stigma – Kapital – Symbol. Die soziale Relevanz der Zugehörigkeit zur slowenischen Volksgruppe in Kärnten (Stigma – Kapital – Simbol. Družbena pomembnost pripadnosti slovenski manjšini na Koroškem)
Milan Obid je disertacijo na temo Stigma – Kapital – Simbol: Socialna relevanca pripadnosti slovenski manjšini na Koroškem zaključil leta 2024 na Fakulteti za kulturne in vzgojne vede Alpsko-jadranske univerze v Celovcu. Mentorji so bili prof. dr. Klaus Schönberger z Inštituta za kulturno analizo univerze v Celovcu, prof. dr. Andreas Leben z Inštituta za slavistiko univerze v Gradcu, pogodbena doc. dr. Marie France Chevron z Inštituta za kulturno in socialno antropologijo univerze na Dunaju in doc. dr. Albert Reiterer.
Milan Obid uvodoma ugotavlja, da zanimanje za Slovence na Koroškem kot predmet znanstvenih raziskav zbuja tudi preoblikovanje socialne strukture slovenske manjšine na Koroškem, ki ima bistvene posledice za življenjski prostor in habitus manjšine. Zato so v zadnjih desetletjih nastale novejše raziskave o etničnosti in identiteti pripadnikov manjšine. V teh raziskavah pa je komajda upoštevan vidik socialne strukture. Milan Obid v disertaciji skuša zapolniti to vrzel, zato je glavno težišče na vprašanju preoblikovanja socialnih struktur v zadnjih desetletjih na področju etničnosti in socialne identitete in posledično tudi na vprašanju, kako večina spreminja pogled na manjšino zaradi spremenjenih socialnih struktur. V disertaciji obravnava vprašanja, ali pripadnost manjšini vpliva na vsakdan in na oblikovanje življenja mladih pripadnikov manjšine, in ali lahko govorimo o manjšini kot skupnosti, ki svoje člane povezuje bolj tesno kot izven obstoječe skupine. Pomembni sta zlasti vprašanji, kakšen pomen mladi sami pripisujejo pripadnosti manjšini in kako mladi doživljajo spremembo paradigme, da je »narodnost« tudi stigmatiziran pojem.
Milan Obid je v kumulativni disertaciji objavil šest že objavljenih znanstvenih prispevkov, ki so izšli v publikacijah večletnega raziskovalnega projekta »Mladi v slovenskem zamejstvu« in v priznanih znanstvenih publikacijah v Avstriji in Nemčiji. Objavljenim člankom je v prvem delu dodan obsežen teoretični del, v katerem kritično obravnava definicije pojmov kapital, etničnost, socialna identiteta, manjšina ter simbolična etničnost. Tudi obširna bibliografija ob posameznih poglavjih podkrepljuje temeljito obravnavo raziskovalne teme.
Prvi trije znanstveni članki, ki so objavljeni v drugem delu disertacije, je Milan Obid objavil v publikacijah, ki so izšle v okviru raziskovalnega projekta »Mladi v slovenskem zamejstvu: družbeni in kulturni konteksti ter sodobni izzivi«. Za prvo knjigo, ki je obravnavala splošen družbeni položaj mladih v zamejstvu, je Milan Obid napisal prispevek o položaju mladih na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, ki ga je v disertaciji prevedel v nemščino. Iz druge knjige o identitetnih profilih mladih v zamejstvu, za katero je bil odgovoren kot glavni urednik, je za disertacijo v nemščino prevedel dva članka – prispevek o identitetnih profilih mladih pripadnikov slovenske manjšine v Avstriji in primerjalni članek o identitetnih profilih mladih v celotnem slovenskem zamejstvu (Italija, Avstrija, Madžarska in Hrvaška). V treh člankih, ki jih je objavil v priznanih avstrijskih in nemških znanstvenih publikacijah in zbornikih, se opira na Gansovo teorijo o »simbolični etničnosti«. Boljša izobrazba povzroča beg možganov v večja mesta, predvsem na Dunaj, kar predstavlja problem za ohranjanje jezika, ki podoben tistemu v izseljenskih skupnostih, kjer se uveljavlja t. i. »simbolična etničnost«. Obid ugotavlja, da na Koroškem delovanje v slovenskih društvih simbolično etničnost zaustavlja in jo tudi preobrača – tudi tisti, ki se slovenščine šele učijo, lahko postanejo aktivni govorci.
Čeprav je pojem »narodna zavest« v nekaterih krogih danes lahko občuten celo kot negativen, ostaja temelj za ohranjanje in razvoj manjšin. Če se mladi čutijo soodgovorne za razvoj manjšine, jih to tudi spodbudi, da slovenski jezik govorijo z otroki. »Soodgovornost« jkot pojem nekateri lahko doživljajo kot bolj pozitiven in je kot pozitivna vrednota tudi motivacija. Ta ozaveščenost ali soodgovornost je namreč pomembna pri manjšinskih skupnostih, večinskim skupnostim o tem ni treba razmišljati.
2. nagrada - Janoš Gruden: Uso del territorio nel Carso Triestino (Raba prostora na tržaškem Krasu)
Janoš Gruden je svojo magistrsko nalogo z naslovom Uso del territorio nel Carso Triestino (Raba prostora na tržaškem Krasu) napisal na Univerzi v Trstu. Njegov mentor je bil prof. Sergio Zilli, somentor Daniele Andreozzi. Posvetil jo je v zamejstvu narodno in politično občutljivi, strokovno pa malo obravnavani problematiki, ki zadeva življenjski prostor Slovencev v tržaški okolici.
Če je bila avtorjeva pozornost namenjena zlasti analizi kmetijskih dejavnosti in razmišljanju o njihovem mestu v sedanjem in prihodnjem obdobju, se ni mogel izogniti prepletanju gospodarskih, političnih, narodnostnih in okoljevarstvenih vidikov.
Tako kratko predstavlja zgodovinske mejnike in prisotnost Slovencev na Tržaškem ter statistične podatke o prebivalstvu, kmetijskih površinah in zaposlenih v kmetijstvu, ki vsi kažejo na občutno nazadovanje. Glede opuščanja zemlje ob splošnih trendih, ki veljajo v Italiji, opozarja na povojne možnosti, ki jih je Slovencem nudil uvozno-izvozni sektor v povezavi s sistemom v tedanji Jugoslaviji, kar je ljudi zvabilo v pretežno terciarne dejavnosti, a tudi v krizo, ki je sledila epohalnim spremembam v Evropi in Sloveniji. Ob gospodarskih vidikih opozarja tudi na spremembo krajine, zaraščanje in posledično nevarnost požarov v naravi.
Ko analizira kvalitetne kmetijske dejavnosti na tržaškem Krasu, ki operaterjem sicer ne nudi ugodnih naravnih danosti, po eni strani navaja podatek, da je 20 % celotnega ozemlja nedeljiva in neodtujljiva last jusov ali srenj, po drugi strani pa dejstvo, da razvoj zelo ovira cela kopica urbanističnih, naravovarstvenih in drugih predpisov.
Pri analizi razvojnih načrtov ob pristojnostih krajevnih in deželnih oblasti poudarja zlasti vlogo Kmečke zveze, predvsem pa agencije za gospodarski in družbeni razvoj LAS Kras – GAL Carso, od katere prevzema številne podatke iz analiz in projektov, ki jih je doslej pripravila.
V drugem delu naloge je osem intervjujev in skupna analiza njihovega sporočila. Šest kmetovalcev odgovarja na vprašanja o dejavnostih lastnih kmetijskih podjetij (vinogradništvo, oljkarstvo, sirarstvo, osmice in kmečki turizem), zakonskih ovirah pri njihovem razvoju in projektih, dva predstavnika agencije LAS KRAS in Kmečke zveze ravno tako predstavljata svoje dejavnosti, a tudi razmišljata o splošnem položaju in perspektivah krajevnega kmetijstva.
3. nagrada - Ana Kristina Smrtnik-Einspieler: Teoretični in praktični vidiki sestavljanja zasnove dvojezičnega strokovnega slovarja na primeru slovensko-nemškega in nemško-slovenskega košarkarskega slovarja
Magistrska naloga Ane Kristine Smrtnik-Einspieler z naslovom Teoretični in praktični vidiki sestavljanja zasnove dvojezičnega strokovnega slovarja na primeru slovensko-nemškega in nemško-slovenskega košarkarskega slovarja je nastala na Alpsko-jadranski univerzi v Celovcu v okviru magistrskega študija pedagoških smeri nemščina in slovenščina pod mentorstvom dr. Nataše Jakop.
Avtorica se v magistrski nalogi posveča zasnovi dvojezičnega strokovnega slovarja, namenjenega podpori učenju in rabi slovenščine na avstrijskem Koroškem. Izhodišče za raziskavo je bila konkretna potreba slovenskega športnega društva KOŠ Celovec po jezikovnem pripomočku, ki bi trenerjem, igralcem in drugim članom društva olajšal sporazumevanje v slovenščini ter spodbujal rabo košarkarskega izrazja v slovenskem jeziku. Naloga tako povezuje jezikoslovno in slovaropisno problematiko z vprašanjem ohranjanja in razvijanja slovenščine v manjšinskem okolju.
V uvodnem delu avtorica predstavi zgodovinski razvoj in današnji položaj slovenske narodne skupnosti na Koroškem ter opozori na pomen društev in drugih ustanov pri ohranjanju in spodbujanju rabe slovenskega jezika. V nadaljevanju obravnava temeljna teoretična izhodišča leksikografije, strokovne leksikografije in terminografije, predstavi različne vrste slovarjev, njihove uporabnike in funkcije ter posebnosti slovaropisnega dela v manjšinskem okolju. Posebno pozornost nameni tudi slovarjem kot pripomočkom za učenje jezika in razvijanje sporazumevalne zmožnosti. Teoretični pregled dopolni s predstavitvijo slovaropisne prakse na dvojezičnem območju na Koroškem in analizo obstoječih dvo- in večjezičnih strokovnih oziroma tematsko omejenih slovarjev.
Na podlagi teoretičnih izhodišč, pregleda slovaropisne prakse in primerjalne analize avtorica oblikuje zasnovo slovensko-nemškega in nemško-slovenskega košarkarskega slovarja. Opredeli njegov namen, ciljne uporabnike, gradivske vire, medijsko obliko in zgradbo slovarskih člankov ter pripravi primere geselskih sestavkov. Pri tem upošteva posebnosti dvojezičnega okolja in potrebe uporabnikov, predvsem mladih košarkarjev, trenerjev in drugih, ki se s košarko ukvarjajo v slovenskem jeziku. Zasnova je pripravljena kot izhodišče za izdelavo konkretnega slovarja, hkrati pa ponuja model za pripravo podobnih strokovnih slovarjev na drugih področjih.
Magistrska naloga Ane Kristine Smrtnik-Einspieler je pomemben prispevek k razvoju slovenskega strokovnega jezika na avstrijskem Koroškem. Njena posebna vrednost je v povezovanju teoretičnih slovaropisnih spoznanj s konkretnimi jezikovnimi potrebami slovenske narodne skupnosti. Avtorica pokaže, kako lahko premišljeno zasnovani jezikovni pripomočki podpirajo učenje in aktivno rabo slovenščine tudi na področjih, kjer v praksi prevladujeta zlasti nemščina in tudi angleščina. Naloga ima zato poleg strokovne tudi izrazito uporabno vrednost, njeni rezultati pa so lahko izhodišče za nadaljnje slovaropisno delo in širjenje možnosti rabe slovenščine v vsakdanjem življenju koroških Slovencev.
Posebno priznanje - Samira Fux: Pilije
Samira Fux je študij filma in umetnosti zaključila leta 2026 s filmom Piliji na Akademiji za upodabljajoče umetnosti na Dunaju.
Film posveča glavno pozornost puškarstvu v Borovljah, ki ima v tem mestu močno tradicijo. Kljub spremembam je danes puškarska obrt v Borovljah še vedno trdno zakoreninjena. Posamezni mali obrati so preživeli in iščejo nove poti v globalnem svetu. Poseben ponos in prepoznavnost boroveljskega puškarstva je visoka – svetovno znana – kakovost rokodelske obrti, ki jo ohranjajo še danes. Na Visoki tehnični šoli v Borovljah je posebno težišče na tehniki puškarstva in varnosti, kot edini šoli v Avstriji, ki ponuja to izobrazbo.
Puškarji, izdelovalci in oblikovalci pušk v filmu pripovedujejo o svojem delu v puškarski obrti, ki je bila in je še danes vir preživetja, čeprav je težko preživeti in se uveljaviti z visoko kakovostnimi, izvrstno graviranimi in temu ustrezno dragimi izdelki. Zato ciljno nagovarjajo bogataše kot zbiralce pušk. Ker je bila puškarska obrt cenjena, so mlade nekoč prigovarjali, naj ne gredo v šole, temveč so učijo obrti. Nekoč je bilo 45 puškarjev, danes jih je sedem.
V filmu je predstavljena tudi vloga boroveljskega puškarstva v času druge svetovne vojne, takrat je nastal tudi nemški reklamni in propagandi film. Po drugi svetovni vojni so v Borovljah proizvajali tudi lovske puške za Tita in jih izvažali v Jugoslavijo.
Film sicer v prvem kadru pripoveduje zgodovino in razvoj boroveljskega puškarstva, hkrati pa v prvi kader stopa tudi zakrita in tabuizirana jezikovna situacija v Borovljah. V filmu se počasi razkriva preteklost v podobi spominov, pričevanj in situacij iz vsakdanjega življenja.
Nekoč so v Borovljah govorili skorajda samo slovensko, nemščine so se večinoma naučili v šoli. Plebiscit, vojna, nacizem, upor, partizanstvo, izseljevanje, trinajst selskih žrtev, podiranje tabel in hujskanje proti slovenski manjšini so pustili sledove, ki se kažejo v različnih oblikah. Starši so se bali, da bi otroke prijavili k slovenskemu pouku. (Subtilno) zaničevanje in poniževanje Slovencev je stalnica vse do danes, čeprav je tega manj. Sodelovanje med slovenskimi in nemškimi zbori se danes šele vzpostavlja.
Film govori tudi o tem, da o vojnih dogodkih niso govorili, potomce partizanov so zmerjali z banditi, spomina na upor in na žrtve nacizma pa do nedavnega ni bilo. Režiserka pričevalcem in pričevalkam pred kamero pusti čas za njihove avtentične izpovedi in tako počasi prekinja molk o zgodbah, ki so jih raje zamolčali in zato tudi ne predelali.
Film je bil premierno uspešno predstavljen na filmskem festivalu Diagonale v Gradcu in nato na drugih festivalih in v kinodvoranah v Avstriji, Nemčiji, na južnem Tirolskem, v Celovcu, predvsem pa tudi v številnih krajih dvojezičnega območja južne Koroške.
Posebno priznanje - Mateja Živkovič: Kärntner Ortstafelstreit: zweisprachige Ortstafeln in Ortsteilen mit einem slowenisch-sprachigen Anteil von 10% der Bevölkerung (VfSlg. 16.404/2001) (Koroški spor o tablah: dvojezične table v krajih z 10 % deležem slovensko govorečega prebivalstva)
Mateja Živkovič je nalogo posvetila vprašanju odločitve ustavnega sodišča glede dvojezičnih tabel iz leta 2001, in sicer v sklopu seminarja za diplomante na Pravni fakulteti univerze na Dunaju, ki je potekal na temo aktualnih vprašanj ustavnega prava in judikature ustavnega sodišča. Mentorica je bila univ. prof. dr. Magdalena Pöschl.
V uvodnem poglavju strnjeno podaja pregled najpomembnejših zgodovinskih prelomnic slovenske manjšine na Koroškem. Sedanji položaj slovenske manjšine osvetli tudi s primerjavo položaja manjšine Gradiščanskih Hrvatov.
V poglavju o pravnih osnovah za topografijo obravnava Avstrijsko državno pogodbo iz leta 1955, Zakon o dvojezičnih tablah iz leta 1972, Zakon o narodnih skupnostih iz leta 1976 ter določila cestnega reda v zvezi s postavitvijo dvojezičnih krajevnih tabel.
Obširnejše poglavje je namenjeno sporu o krajevnih tablah iz leta 1972 in podiranju tabel (Ortstafelsturm), v katerem obravnava vzroke spora, proteste, demontažo, reakcijo vlade in posledice. Opozarja tudi, da so bili ob podiranju tabel storjeni številni prekrški, za katere nihče ni nikoli odgovarjal.
V nalogi posebej izpostavlja vlogo in pomen odvetnika Rudija Vouka, ki je s precedenčnim primerom prehitre vožnje in pritožbe pripomogel k odločitvi (Erkenntnis) ustavnega sodišča iz 2001, ki potrjuje, da je za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel zadosten 10 % delež slovensko govorečega prebivalstva.
Ob kritikah te odločitve na račun takratnega predsednika ustavnega sodišča Ludwiga Adamovicha
Mateja Živkovič izpostavlja, da o tem ni odločal sam, temveč je »kolegialno iskanje rešitve« imela na skrbi skupina ustavnih sodnikov. Ker ni bilo jasno utemeljeno, kako je prišlo do odločitve za 10-odstotni delež slovenskega prebivalstva kot osnove za postavitev tabel, je nastal prostor za interpretacije in tudi za (kasnejša) pogajanja na Koroškem.
V nalogi Mateja Živkovič obravnava juridično relevantna vprašanja in norme, ki so bile v sklopu odločitve preverjene: zakon o narodnih skupnostih (1976), določila o topografiji (1977) ter določila okrajnega glavarstva Velikovec o cestnih znakih v Škocjanu. Med ključnimi vprašanji je poleg vprašanja uradnega jezika tudi pojem »mešano prebivalstvo«, zato je v nalogi posebno poglavje posvečeno t. i. »vindišarjem«.
Zaključno poglavje obravnava posledice in uresničitev odločitve ustavnega sodišča. Nastale so številne kritične obravnave odločitve ustavnega sodišča, vendar pa je problem predstavljala neuresničitev odločitve, zato so v nalogi predstavljene tudi pravne možnosti za dosego le-te. Ker pa je ustavno sodišče zadnja instanca – najvišje sodišče, je treba odločitve enostavno spoštovati in uresničiti, kar je temelj demokracije in sožitja.