Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Minister Ostrc na konferenci EU o prihodnosti zdravja: Preventiva mora doseči tudi najranljivejše

Minister za zdravje dr. Tadej Ostrc in generalna direktorica Direktorata za javno zdravje mag. Pia Vračko sta se v Dublinu udeležila dvodnevne ministrske konference na visoki ravni o prihodnosti evropskega zdravstva, ki jo je organiziralo irsko predsedstvo Svetu Evropske unije (EU). V ospredju razprav so bili krepitev preventive, uvajanje inovacij in zmanjševanje neenakosti v zdravju.
Na odru sedi več moških in žensk, med njimi je minister, ki govori v mikrofon, ki ga drži v roki.

Minister za zdravje dr. Tadej Ostrc je na ministrski konferenci v Dublinu predstavil slovenske dobre prakse na področju preventive. | Avtor: Ministrstvo za zdravje

1 / 2

Konferenca z naslovom »Izkoriščanje potenciala EU na področju zdravja: zagotavljanje naše prihodnosti s preventivo, inovacijami in pravičnostjo« je še posebej poudarila preventivo kot dolgoročno naložbo v zdravje prebivalstva in družbeno-ekonomsko blaginjo.

Minister Ostrc je na povabilo irske ministrice za zdravje Jennifer Carroll MacNeill sodeloval v ministrski razpravi »Močnejši sistemi, pravičnejši izidi: preventiva in inovacije za varno zdravstveno prihodnost Evrope«. Poleg irske ministrice in slovenskega ministra so v razpravi sodelovali še Ana Paula Martins, ministrica za zdravje Portugalske, Elisabet Lann, ministrica za zdravstveno varstvo Švedske,  Marios Themistokleous, namestnik ministra za zdravje Grčije, in Ignas Rubikas, namestnik ministra za zdravje Litve. Evropsko komisijo je zastopala Sandra Gallina, generalna direktorica Generalnega direktorata za zdravje in varnost hrane (DG SANTE).

Sodelujoči so poudarili, da preventiva in inovacije predstavljajo ključna elementa prihodnje odpornosti in vzdržnosti evropskih zdravstvenih sistemov. Kljub dokazanim koristim preventive ostaja njen delež v zdravstvenih izdatkih EU razmeroma nizek, zato je potreben sistemski premik od pretežno kurativnega k preventivnemu modelu zdravstvene oskrbe. Poseben poudarek razprave je bil namenjen zmanjševanju neenakosti v zdravju, krepitvi primarnega zdravstvenega varstva, vključevanju lokalnih skupnosti ter razvoju novih organizacijskih in socialnih inovacij. Kot primer dobre prakse je bila predstavljena tudi Slovenija, zlasti na področju programov krepitve zdravja, ki potekajo na primarni ravni zdravstvenega varstva, v tesnem sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) ter sodelovanja Ministrstva za zdravje z organizacijami civilne družbe in lokalnimi skupnostmi pri zagotavljanju dostopnejših preventivnih storitev za ranljive skupine prebivalstva.

Minister Ostrc je v svojem nastopu poudaril, da zagotavljanje enakosti na področju preventive za Slovenijo pomeni troje: omogočiti dostop do preventivnih storitev vsem, zagotoviti dodatno podporo ljudem, ki se soočajo z največjimi ovirami, in preverjati, ali naši ukrepi zmanjšujejo neenakosti v zdravju.

Minister je predstavil slovenske izkušnje s preprečevanjem bolezni, predvsem bolezni srca in ožilja. Slovenija že od leta 2001 sistematično izvaja preventivne preglede za zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja za te bolezni. Pomembno vlogo imajo pri tem primarno zdravstveno varstvo preventivni pregledi in zdravstveno-vzgojni programi.

Posebej je izpostavil centre za krepitev zdravja in centre za zdravstveno vzgojo, ki prebivalcem ponujajo delavnice, individualno svetovanje in podporo pri spremembah življenjskega sloga, kot so bolj zdrava prehrana, redna telesna dejavnost in opuščanje kajenja. Centri sodelujejo tudi z lokalnimi skupnostmi in NIJZ, s čimer preventivne storitve približujejo ranljivejšim skupinam prebivalstva.

Zaključil je, da bi morali zdravstvene preglede, ki temeljijo na dokazih, povezati z nadaljnjo oskrbo, lokalnimi partnerstvi in bolj zdravimi kraji za življenje. Uspešnosti preventive ne smemo meriti le s številom ljudi, povabljenih na preventivne in presejalne preglede. Pomembno je predvsem, ali dosežemo tiste, ki pomoč najbolj potrebujejo, preprečujemo bolezni in zmanjšujemo neenakosti v zdravju. Tako poskrbimo, da je preventiva učinkovita in pravična. 

Razprave so zajele tudi duševno zdravje, zdravje žensk, preprečevanje debelosti in sladkorne bolezni, zgodnje odkrivanje raka, odpravo raka materničnega vratu ter pomen prvih tisoč dni življenja. Udeleženci so obravnavali tudi možnosti, ki jih za boljšo zdravstveno oskrbo ponujajo digitalne rešitve in nove tehnologije.

Drugi dan konference je bil poseben poudarek namenjen preprečevanju bolezni srca in ožilja ter Načrtu EU za zdravo srce, prvemu evropskemu strateškemu načrtu na tem področju. Ministri so razpravljali o tem, kako lahko večja vlaganja v preventivo izboljšajo zdravje prebivalcev, zmanjšajo obremenitve zdravstvenih sistemov in prispevajo k dolgoročni blaginji ter konkurenčnosti Evropske unije.