Evropska komisija govori o potencialnem primanjkljaju, v primeru uspeha referenduma sledi rebalans
Če bo zakon na decembrskem referendumu potrjen, bo vlada pripravila rebalans proračuna, s katerim bo primanjkljaj ohranila pod tremi odstotki BDP.
Ministrstvo za finance se je seznanilo z jesensko gospodarsko napovedjo Evropske komisije, ki je zvišala napoved gospodarske rasti za Slovenijo. Rast naj bi podpirali domače povpraševanje, visoka zaposlenost, investicije in izvoz, kar daje spodbudno sliko tudi za proračunske prihodke. Komisija za prihodnje leto napoveduje tudi umiritev inflacije na 2,4 odstotka.
Komisija potrjuje, da bo primanjkljaj sektorja država v letu 2026 ostal pod tremi odstotki BDP, javni dolg pa se bo letos znižal. Javne finance so tako letos znotraj pravil Pakta stabilnosti in rasti.
Za leto 2027 pa Komisija napoveduje primanjkljaj v višini 4,5 odstotka BDP. Gre za potencialni primanjkljaj, ki predpostavlja uveljavitev Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) in upošteva izračune fiskalnega sveta. Napoved vključuje le ukrepe, ki so že sprejeti. Učinek ZIURS Komisija ocenjuje na 1,2 odstotka BDP, dinamična ocena Ministrstva za finance, ki upošteva tudi učinke zakona na gospodarsko aktivnost in je podobna izračunom Mednarodnega denarnega sklada, pa na 0,8 odstotka BDP. Komisija dinamičnih učinkov ni upoštevala, zato je razlika v napovedi pričakovana. Ob predpostavkah Komisije bi se javni dolg v letu 2027 zmerno povečal, za 0,3 odstotne točke BDP.
Razlika med oceno Komisije in oceno ministrstva za finance izhaja predvsem iz ukrepov, ki jih Komisija še ne upošteva. Ministrstvo je septembra in oktobra pripravilo javnofinančne ocene na podlagi predloga sprememb državnega proračuna za leto 2027. Te vključujejo učinke načrtovanih ukrepov, ki so v različnih fazah priprave: nekateri zahtevajo spremembe zakonodaje, drugi pomenijo predvsem optimizacijo poslovanja v javnem sektorju, urejanje evidenc in odlog nekaterih investicij.
Ministrstvo pričakuje, da bo primanjkljaj ob izvedbi dodatnih ukrepov ostal pod tremi odstotki BDP tudi v primeru uveljavitve ZIURS. Kot smo že večkrat poudarili, bo vlada, če bo zakon na decembrskem referendumu potrjen, pripravila rebalans proračuna za leto 2027 in z njim uskladila prihodke in odhodke z novimi zakonskimi obveznostmi in davčnimi spremembami.
Ocene Evropske komisije na ministrstvu jemljemo resno. Z Evropsko komisijo bomo nadaljevali sodelovanje in ji posredovali podrobne podatke o načrtovanih ukrepih.
Ob tem bi želeli ponovno poudariti, da je socialni sistem v Sloveniji stabilen in ga bomo ohranili. Vlada se je od začetka mandata zavezala k odgovorni porabi javnih sredstev, in to kljub novim finančnim obveznostim, ki jih je tik pred koncem mandata zapustila prejšnja vlada. Pri socialnih transferjih bomo sredstva porabljali učinkoviteje in odpravljali zlorabe. Izboljšali bomo izmenjavo podatkov med organi in ob spremembah podatkov sproti ponovno odločali o denarni socialni pomoči. Izterjavo neupravičenih izplačil bomo centralizirali, z elektronskim zaznavanjem neskladij pa preprečevali prikrivanje premoženja in fiktivne prijave prebivališča.
Rast stroškov dela v javnem sektorju bomo omejili z boljšim upravljanjem kadrov, digitalizacijo in poenostavitvijo postopkov. Kadrovske zmogljivosti bomo prilagajali z naravnim odlivom in prerazporeditvami.
Na Ministrstvu za finance poudarjamo, da ne glede na okoliščine, s katerimi smo soočeni, skrbimo za stabilnost, varnost in predvidljivost javnih financ ter njihovo skladnost s fiskalnimi pravili, hkrati pa delamo vse v smeri zagotavljanja konkurenčnih pogojev za delovanje gospodarstva ter blaginje ljudi.