Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Premier Janša: Evropa mora aktivno sodelovati pri oblikovanju novega mednarodnega reda

Predsednik vlade Janez Janša se v Dublinu udeležuje srečanja Evropske politične skupnosti, na katerem evropski voditelji razpravljajo o ključnih varnostnih in geopolitičnih izzivih.

Ob robu srečanja je poudaril pomen aktivne vloge Evrope pri oblikovanju novega mednarodnega reda, nujnost enotnega evropskega nastopa pri mirovnih pogajanjih o Ukrajini ter krepitev evropske energetske varnosti in strateške avtonomije.

Predsednik vlade je ob prihodu na srečanje izpostavil, da se svet sooča z obdobjem velikih geopolitičnih sprememb, v katerem mora Evropa prevzeti aktivnejšo vlogo.

»Red, ki je bil vzpostavljen po drugi svetovni vojni, je v veliki meri razpadel, novega pa še ni. Smo v nekem vmesnem prostoru,« je dejal in poudaril, da je v interesu evropskega kontinenta, tudi Slovenije, da se vzpostavi nov, učinkovit mednarodni red.

Srečanje Evropske politične skupnosti je označil za pomemben, čeprav za zdaj še razmeroma neizoblikovan poskus evropskih držav, da skupaj prispevajo k oblikovanju prihodnje mednarodne ureditve. Ob tem je izpostavil, da je učinkovit mednarodni pravni red še posebej pomemben za države, ki nimajo pravice veta v Varnostnem svetu Združenih narodov.

Pri pogajanjih o Ukrajini mora Evropska unija nastopati enotno

Med osrednjimi temami srečanja je vojna v Ukrajini. Predsednik vlade je opozoril na zahtevnost mirovnih pogajanj in poudaril, da pri iskanju rešitve ni mogoče enačiti odgovornosti agresorja in žrtve.

»Ni mogoče enako obravnavati agresorja in žrtve,« je poudaril.

Ob tem je opozoril na pomanjkljivosti obstoječega mednarodnega sistema, ki ne zagotavlja učinkovitega odziva v primeru, ko država s pravico veta v Varnostnem svetu napade drugo državo.

Posebej kritičen je bil do neusklajenega nastopanja Evropske unije pri pogajanjih o prihodnosti Ukrajine in evropski varnosti. Poudaril je, da ima Evropska unija vzpostavljene institucije in jasno določene pristojnosti, zato mora biti tudi njeno zastopanje na mednarodnih pogajanjih ustrezno usklajeno.

»Evropske unije ne more zastopati ena od držav članic, ki niti ne predseduje Svetu EU niti je Evropski svet ni pooblastil za to,« je dejal.

Po njegovih besedah mora Evropsko unijo pri pogajanjih zastopati predsednik Evropskega sveta oziroma oseba, ki jo za to s polnimi pooblastili imenuje Evropski svet.

Predsednik vlade je poudaril, da Evropska unija s svojo obsežno finančno in drugo podporo Ukrajini razpolaga s pomembnim vplivom, ki pa ga zaradi neusklajenosti ne izkorišča v zadostni meri.

»Vsi vemo, da je znatna, predvsem finančna podpora Evropske unije ključnega pomena za to, da Ukrajina lahko preživi in nadaljuje svoj boj. Evropska unija ima torej v rokah močan vzvod, vendar ta ne igra takšne vloge, kot bi jo moral,« je opozoril.

Izrazil je pričakovanje, da bodo evropski voditelji v okviru neformalnih pogovorov naredili korak k bolj usklajenemu in učinkovitemu evropskemu nastopu.

Energetska varnost je ključna za evropsko strateško avtonomijo

Predsednik vlade je izpostavil tudi strateški pomen kaspijske regije za dolgoročno energetsko varnost Evrope.

Spomnil je na prizadevanja izpred približno 25 let za vzpostavitev alternativnih energetskih povezav, s katerimi bi zmanjšali evropsko odvisnost od ruskih energetskih virov in dobavnih poti.

»Če bi bila ta prizadevanja uspešna, bi bila danes celotna Evropa v drugačnem položaju,« je poudaril.

Po njegovih besedah kaspijska regija zaradi svojih obsežnih energetskih virov predstavlja pomembno priložnost za diverzifikacijo evropske oskrbe z energijo, krepitev energetske varnosti in doseganje večje strateške avtonomije evropskega kontinenta.

V ospredju tudi prihodnji evropski proračun in bilateralno sodelovanje

Ob robu srečanja potekajo tudi pogovori o drugih pomembnih evropskih vprašanjih, med drugim o pogajanjih za naslednji večletni finančni okvir Evropske unije.

Predsednik vlade je napovedal več bilateralnih srečanj, med drugim s predsednikom Finske, namenjenih nadaljevanju pogovorov o odprtih vprašanjih in krepitvi meddržavnega sodelovanja.

Glede različnih evropskih pobud, tudi na področju migracij, je pojasnil, da se je Slovenija nekaterim že pridružila, druge pa so še predmet usklajevanj.

Predsednik vlade je ob tem poudaril pomen učinkovitega sodelovanja evropskih držav ter enotnega in odgovornega nastopanja Evrope pri reševanju ključnih mednarodnih izzivov.