Pravi čas je prej: Sladkorno bolezen moramo prepoznati pravočasno, obravnavo pa približati ljudem
To je bilo eno osrednjih sporočil v. d. generalne direktorice Direktorata za javno zdravje mag. Pie Vračko, uvodne govornice na 17. nacionalni konferenci obvladovanja sladkorne bolezni, ki je letos potekala pod geslom »Pravi čas je – prej«.
Sladkorna bolezen ostaja eden pomembnejših javnozdravstvenih izzivov, njeno uspešno obvladovanje pa zahteva dolgoročno, usklajeno in povezano delovanje zdravstvenega sistema ter številnih drugih deležnikov. »Prej ko prepoznamo tveganja, odkrijemo bolezen in zagotovimo ustrezno obravnavo, več možnosti imamo, da preprečimo ali odložimo zaplete ter ljudem omogočimo kakovostno življenje,« je poudarila mag. Pia Vračko.
Uspešno obvladovanje sladkorne bolezni zahteva dolgoročno in usklajeno delovanje zdravstvenega sistema in številnih drugih deležnikov. Pomemben strateški okvir za to predstavlja Državni program za obvladovanje sladkorne bolezni 2020–2030, ki določa skupno smer delovanja.
»Pomembno je, da se zastavljeni cilji odražajo v konkretnih izboljšavah zdravstvene obravnave in zdravja prebivalstva. Pri tem imajo posebno vlogo primarno zdravstveno varstvo, preventivni programi in zgodnje odkrivanje bolezni. Prav na teh področjih lahko pravočasno ukrepanje pomembno prispeva k zmanjševanju bremena sladkorne bolezni,« je povedala Vračko.
V središču mora biti človek
Vračko je posebej izpostavila, da mora biti v središču vseh prizadevanj človek, oseba s sladkorno boleznijo. »Za uspešno obvladovanje sladkorne bolezni ni dovolj, da so na voljo zdravstvene storitve. Pomembno je, da ljudje zanje vedo, jih razumejo in jih lahko uporabljajo. Zato sta krepitev zdravstvene pismenosti in aktivno vključevanje oseb s sladkorno boleznijo v lastno obravnavo nepogrešljiva dela kakovostne zdravstvene oskrbe«.
Posebno pozornost je treba nameniti tudi ljudem, ki se zaradi različnih življenjskih okoliščin ali drugih ovir težje vključujejo v obstoječe programe. »Zdravstveni sistem mora znati prepoznati njihove potrebe in se nanje ustrezno odzvati, pri čemer je ključno sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in organizacijami oseb s sladkorno boleznijo,« pravi Vračko.
Pilotni projekti morajo prinesti rešitve za dolgoročno uporabo
Del konference je bil namenjen tudi predstavitvi rezultatov in izkušenj evropskega projekta JACARDI, ki odpira pomembna vprašanja nadaljnjega razvoja obravnave oseb s sladkorno boleznijo.
Ob zaključevanju projektov je po besedah mag. Pie Vračko pomembno predvsem vprašanje, kako pridobljeno znanje prenesti v vsakodnevno zdravstveno prakso. »Pilotni projekti so dragoceni, saj nam omogočajo preizkušanje novih pristopov in iskanje boljših rešitev. Vendar njihova izvedba sama po sebi še ne pomeni, da je rešitev primerna za trajno uvedbo v zdravstveni sistem,« je opozorila.
Rezultate je zato treba kritično ovrednotiti ter preveriti, kateri pristopi so učinkoviti, izvedljivi in dolgoročno vzdržni. »Pri tem je treba upoštevati tudi stroškovno učinkovitost in možnosti izvajanja v različnih okoljih. Le tako lahko zagotovimo, da se v redno zdravstveno prakso prenesejo rešitve, ki prinašajo dokazljive koristi za ljudi ter izboljšujejo kakovost in dostopnost zdravstvene obravnave,« je poudarila Pia Vračko.
Opozorila je tudi, da napredek ni nujno povezan zgolj z uvajanjem novih programov. »Pomembno je tudi prepoznati in nadgraditi tisto, kar v zdravstvenem sistemu že dobro deluje, ter zagotoviti boljše povezovanje in učinkovitejše izvajanje obstoječih storitev«.
Skupaj do boljše dostopnosti in kakovostnejše obravnave
Program 17. nacionalne konference o sladkorni bolezni je povezal podatke o stanju sladkorne bolezni, vprašanja organizacije in financiranja zdravstvene obravnave, možnosti digitalizacije ter izkušnje iz lokalnih okolij. Pomemben poudarek je bil namenjen vključevanju oseb s sladkorno boleznijo in izboljševanju dostopnosti programov ter storitev, ki jih potrebujejo.
mag. Pia Vračko , v. d. gen. direktorice Direktorata za javno zdravje