Minister Cigler Kralj na prvi Globalni konferenci o opraševalcih v Rimu

Minister Cigler Kralj je izpostavil, da vprašanje opraševalcev presega varstvo okolja. »Za Slovenijo je hrana strateška dobrina, prehranska varnost pa bistveni element nacionalne varnosti in suverenosti. Samo v Sloveniji je vrednost opraševanja žuželk za kmetijstvo ocenjena na 120 milijonov evrov letno. Zato ne gre zgolj za vprašanje varstva narave. Če želimo prehransko varnost, stabilne prihodke kmetov, odporne prehranske sisteme in zdravo biotsko raznovrstnost, potrebujemo opraševalce. Sam bi jih poimenoval naravni kapital kmetijstva,« je dejal.

Poudaril je tudi pomen družinskih kmetij in mladih pri ohranjanju podeželja in krajine v Sloveniji. Dodal je, da je za uspešen razvoj kmetijstva pomembno tudi zmanjševanje birokratskih ovir: »Ključno je, da okoljsko politiko povežemo z zmanjševanjem birokracije in digitalnimi inovacijami. Od kmetov ne moremo pričakovati, da bodo skrbeli za naravo, če so preobremenjeni z administrativnimi postopki. Z zmanjševanjem administrativnih in finančnih bremen za mlade prevzemnike kmetij naslednji generaciji omogočamo uporabo načinov kmetovanja, prijaznih do biotske raznovrstnosti, ob hkratnem ohranjanju gospodarske konkurenčnosti.«

Skrb za čebele in druge opraševalce je pomemben del prizadevanj Ministrstva za kmetijstvo za zagotavljanje prehranske varnosti, podporo kmetom pri prilagajanju na podnebne spremembe ter krepitev trajnostne pridelave hrane.

Osrednja tema konference pod okriljem Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je bila vzpostavitev Globalne platforme za opraševalce, ki bo povezovala države, znanstveno skupnost, kmete, čebelarje in mednarodne organizacije pri varovanju opraševalcev ter zagotavljanju prehranske varnosti.

Slovenija je mednarodno prepoznana kot vodilna država na področju ozaveščanja o pomenu opraševalcev. Pot do današnje globalne razprave se je začela prav s slovensko pobudo za razglasitev svetovnega dne čebel, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov soglasno razglasila leta 2017. Temu so sledili mednarodni forumi o trajnostnem čebelarstvu in opraševanju, letos pa je Slovenija v Mariboru skupaj s FAO in svetovno čebelarsko organizacijo Apimondia organizirala že tretji mednarodni forum o opraševalcih.

Minister je poudaril, da je treba prihodnost opraševanja graditi na celovitem pristopu, ki vključuje tako medonosne čebele kot divje opraševalce. Slovenija kot izvorna dežela kranjske čebele in država z bogato čebelarsko tradicijo močno podpira uravnotežen pristop k varstvu vseh opraševalcev. Čebelarstvo v Sloveniji ni zgolj kmetijska dejavnost, temveč tudi del nacionalne identitete, kar potrjuje vpis čebelarstva v Sloveniji na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva leta 2022.

Slovenija podpira vzpostavitev platforme, ki bo omogočila boljše spremljanje populacij opraševalcev, izmenjavo dobrih praks, krepitev svetovalnih služb in lažji dostop do financiranja konkretnih ukrepov na terenu. Pri tem Slovenija kot dober primer izpostavlja tudi skupno metodologijo spremljanja opraševalcev na ravni EU.

Kot je poudaril minister, so kmetje ključni partnerji pri varovanju opraševalcev, saj velik del habitatov, od katerih so odvisni opraševalci, predstavlja prav kmetijska krajina. Ukrepi za opraševalce so hkrati ukrepi za večjo odpornost kmetijstva, boljše zadrževanje vode v prostoru, zmanjševanje erozije in prilagajanje na podnebne spremembe. »To ni izbira med kmetijstvom in naravo. Opraševalci so eden najbolj jasnih primerov, kjer skrb za ohranjanje narave pomeni tudi odpornejše in produktivnejše kmetijstvo,« je poudaril.

Slovenija ima vodilno vlogo pri oblikovanju prihodnjih korakov za njihovo zaščito pod okriljem Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo.

Slovenija bo tudi v prihodnje aktivno sodelovala pri oblikovanju globalnih politik za varstvo opraševalcev ter prispevala svoje izkušnje, znanje znanstvene skupnosti in bogato čebelarsko tradicijo. Obenem ostaja zavezana krepitvi sodelovanja s FAO ter nadaljnjemu razvoju pobud, ki prispevajo k zanesljivi oskrbi s hrano, trajnostnemu kmetijstvu in ohranjanju biotske raznovrstnosti po vsem svetu.