Začel se je letni posvet konzularnih uslužbencev s celega sveta
Konzularni posvet | Avtor: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve
Posvet se bo 6. novembra zaključil s prvo praktično vajo evakuacije slovenskih državljanov s kriznega območja. Udeležence je uvodoma nagovorila veleposlanica mag. Anita Pipan, vršilka dolžnosti generalne direktorice za mednarodno pravo in multilateralo na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, ki se jim je zahvalila za strokovnost, požrtvovalnost in predanost pri opravljanju konzularnih nalog.
»Konzularni uslužbenci ste največja moč ministrstva in ena najbolj povezanih ekip,« je poudarila Pipan. Dodala je, da se pomen konzularnega dela v javnosti še posebej odraža ob kriznih dogodkih in zahtevnih nalogah, ko v ospredje stopijo strokovnost, usposobljenost in pripravljenost konzularnih uslužbencev, da po svojih najboljših močeh pomagajo slovenskim državljanom. »Vi ste pogosto prvi stik z domovino in pomagate državljanom, da v stiski ne ostanejo sami,« je poudarila veleposlanica. Povedala je, da je konzularno delo ena ključnih nalog slovenske diplomacije, pri čemer smo lahko na izvrševanje teh nalog upravičeno ponosni.
V svojem nagovoru je med drugim spomnila na dragocenost izkušenj in povratnih informacij konzularnih uslužbencev, ki se pri svojem delu vsakodnevno soočajo z različnimi izzivi. »V Ljubljani potrebujemo vaše izkušnje in povratne informacije. Prav vi, ki se z izzivi srečujete na terenu, najbolje veste, kje so še priložnosti za izboljšave in kako lahko svoje delo še nadgradimo,« je dejala.
Posebno pozornost je namenila napredku na področju konzularnega kriznega upravljanja, kjer je ministrstvo v zadnjem obdobju naredilo več pomembnih razvojnih korakov. Med njimi je izpostavila vzpostavljanje novega situacijskega centra, ki se bo razvil iz obstoječe konzularne krizne celice in omogočal učinkovitejše spremljanje kriznih razmer ter usklajevanje odzivanja nanje. Pomembna novost je tudi spletna in mobilna aplikacija eLastovka, ki državljanom omogoča registracijo potovanj v tujino in neposredno prejemanje obvestil, kar je posebej pomembno v času kriznih dogodkov.
V okviru tridnevnega posveta bodo konzularni uslužbenci obravnavali aktualna vprašanja s področja migracij in tujske problematike, novosti pri potnih listinah, novosti na področju overitev ter zaščito slovenskih državljanov v tujini. Posvet je hkrati pomembna priložnost za izmenjavo izkušenj, dobrih praks in iskanje rešitev za izzive, s katerimi se konzularni uslužbenci srečujejo pri vsakodnevnem delu.
Drugi dan posveta bo udeležence nagovoril tudi vršilec dolžnosti generalnega sekretarja Ministrstva za zunanje in evropske zadeve Andrej Rode.
Letošnji posvet bo zaznamovala predvsem prva praktična vaja evakuacije slovenskih državljanov s kriznega območja s slovenskimi vojaškimi transportnimi letali Spartan, ki bo potekala 6. novembra. Vajo organiziramo v sodelovanju z Ministrstvom za obrambo in Slovensko vojsko, njen namen pa je preveriti pripravljenost na odzivanje v kriznih razmerah, usklajenost delovanja pristojnih služb ter učinkovitost postopkov za zagotavljanje pomoči in varnosti slovenskim državljanom v tujini.
Posvet sofinancira EU iz Instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja v programskem obdobju 2021-2027, projekta standardno konzularno usposabljanje, ki se sofinancira v skupni višini 740.000 evrov.
Da lahko konzuli in konzulke nemoteno izvajajo vizumske postopke in da vizumski sistem deluje zanesljivo, hitro, skladno s predpisi in standardi, so nujni tudi sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija in optimalno delovanje informacijskega sistema na predstavništvih Republike Slovenije v tujini in na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve. V ta namen EU prek Instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko financira tudi projekte:
- nakup in vzdrževanje informacijsko-komunikacijske strojne opreme v višini 3.685.000 evrov;
- nakup in vzdrževanje programskih komponent nacionalnega vizumskega informacijskega sistema v višini 5.481.667 evrov;
- licence za delovanje programskih komponent v višini 1.154.333 evrov.
Informacije o EU Instrumentu za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko.