Ocena kemijskega stanja voda za Načrt upravljanja voda 2028–2033

Ocena kemijskega stanja voda v Sloveniji za obdobje 2019-2024

Direktiva o vodah obvezuje države članice, da dosežejo vsaj dobro stanje voda s tem, da opredelijo in uresničijo potrebne ukrepe v okviru celovitih programov ukrepov ob upoštevanju obstoječih zahtev Skupnosti. Če je stanje voda že dobro, je treba to stanje ohraniti. Za podzemno vodo je poleg zahteve za dobro stanje potrebno ugotavljati tudi pomembne in stalno naraščajoče trende koncentracij onesnaževal in jih obrniti v smer zmanjševanja.

Kemijsko stanje površinskih voda ugotavljamo na osnovi vsebnosti nevarnih snovi v vodi in v organizmih, za podzemne vode pa so standardi kakovosti oz. mejne vrednosti predpisane le za vodo. Poročilo je v glavnem sestavljeno iz tabel, v katerih so navedene ocene kemijskega stanja za posamezna vodna telesa površinskih in podzemnih voda, zraven je naveden tudi razlog, zakaj dobro stanje ni doseženo.

Dodana je tudi ocena stanja površinskih voda za posebna onesnaževala, ki sicer spadajo v oceno ekološkega stanja površinskih voda. Ker pa gre za kemijska onesnaževala, za katera so mejne vrednosti določene na nacionalnem nivoju, je smiselno, da so prikazana v sklopu ostalih kemijskih onesnaževal v vodah v Sloveniji.

Površinske vode

Če izvzamemo splošno prisotni snovi živo srebro in bromirane difeniletre v organizmih, je slabo kemijsko stanje površinskih voda v Sloveniji za obdobje od 2019 do 2024 določeno za sledeča vodna telesa:

• vodno telo na vodotoku Sava zaradi preseganja standarda kakovosti za benzo(a)piren v vodi,
• vodno telo na vodotoku Paka zaradi preseganja standarda kakovosti za benzo(a)piren v vodi,
• vodno telo na vodotoku Hudinja zaradi preseganja standarda kakovosti za benzo(a)piren v vodi,
• vodno telo na vodotoku Krka zaradi preseganja standarda kakovosti za perfluorooktan sulfonska kislina (PFOS) v vodi
• vodno telo na vodotoku Krupa zaradi preseganja standarda kakovosti za dioksine in dioksinom podobne spojine v organizmih,
• vodno telo na vodotoku Lahinja zaradi preseganja standarda kakovosti za dioksine in dioksinom podobne spojine v organizmih in
• dve vodni telesi na morju zaradi preseganja standarda kakovosti za benzo(a)piren v vodi.

Razlog za slabo stanje v Krupi in Lahinji so visoke vsebnosti dioksinom podobnih PCB-jev, ki jih je potrebno analizirati v sklopu analize dioksinov in dioksinom podobnih spojin. 

Zaradi čezmerne obremenjenosti s posebnimi onesnaževali osem vodnih teles vodotokov in eno vodno telo jezer ne dosega dobrega stanja, kar predstavlja nekaj manj kot 6 % vseh vodnih teles površinskih voda.

V morju posebna onesnaževala niso problematična. Posebna onesnaževala, ki so razlog za zmerno ekološko stanje površinskih voda so: metolaklor, sulfat, kobalt, cink in molibden. Metolaklor je herbicid, ki je problematičen predvsem v severo-vzhodnem delu države in sicer presega mejno vrednost v Ledavi in v Kobiljanskem potoku. Molibden in sulfat presegata mejno vrednost v Velenjskem jezeru in v Paki. Sulfat presega mejno vrednost tudi v Hudinji in Voglajni. S cinkom in kobaltom je preobremenjena Temenica, s kobaltom tudi Velika Krka.

Podzemne vode

V obdobju Načrta upravljanja voda 2028–2033 ugotavljano izboljšanje kemijskega stanja vodnih teles podzemne vode. Slabo kemijsko stanje smo določili za dve vodni telesi in sicer za Dravsko in Savinjsko kotlino.

Vzrok za slabo kemijsko stanje v obeh vodnih telesih je nitrat. V primerjavi s preteklimi načrti uporabljanja voda se je kemijsko stanje izboljšalo na vodnem telesu Murska kotlina, ki smo ga v Načrtu upravljanja voda 2028–2033 uvrstili v dobro kemijsko stanje. 

Analize trenda nitrata na bolj obremenjenih vodnih telesih prav tako kažejo izboljšanje stanja.

Vsebnost nitrata pada na vodnih telesih Savska kotlina in Ljubljansko barje, Dravska kotlina, Murska kotlina ter Goriška Brda in Trnovsko-Banjška planota. Na vodnih telesih Krške in Savinjske kotline pa trend nitrata nakazuje na stabilno stanje, saj trenda nismo zaznali.