Minister Šircelj: Razvojni zakon bo okrepil konkurenčnost

Minister za finance je danes izrazil prepričanje, da bodo ljudje prepoznali koristi zakona, ki se bodo odrazile v višjih dohodkih in boljših pogojih poslovanja za gospodarstvo, podjetnike in kmete. „Zaradi tega bo Slovenija bolj konkurenčna in bo lahko uspešneje tekmovala z drugimi državami,“ je dejal.

Kot je poudaril, so vzdržne, stabilne in varne javne finance prva točka koalicijske pogodbe na področju financ in zanj osebno tudi najpomembnejša točka. „Na tej podlagi bomo zagotavljali pogoje, da bodo gospodarstvo in vsi mi dolgoročno živeli v čim večji blaginji.“ je dodal.

Strokovnjaki ministrstva za finance so pripravili nov izračun finančnega učinka razvojnega zakona po dinamični metodi. Pri tem se je uporabilo najnovejše podatke Finančne uprave RS, Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, OECD, Mednarodnega denarnega sklada in drugih institucij. »Dinamični model upošteva, kako se bosta gospodarstvo in prebivalstvo odzvala na uveljavitev posameznih ukrepov,« je povedal minister.

Kot je poudaril finančni minister učinek razvojnega zakona na letni ravni po dinamični metodi znaša 647 milijonov evrov, so ob analizi najnovejših podatkov o prilivih v javne blagajne ocenili na ministrstvu za finance. Gre za zmanjšanje prihodkov, ki pomeni 3,34 odstotka BDP. Statična ocena izpada prihodkov je 848 milijonov evrov. Minister je dejal, da so se z dinamično oceno približali oceni Mednarodnega denarnega sklada, ki je finančni učinek ocenil na 0,85 odstotka BDP, na ministrstvu pa so ga ocenili na 0,83 odstotka BDP. Fiskalni svet je izpad ocenil na 1,1 odstotka BDP. Razlika je po ministrovih besedah verjetno posledica različnih podatkov in različnega upoštevanja dinamike uveljavitve zakona.

Učinek zakona se ne bo odrazil le v državnem proračunu, ampak tudi v pokojninski blagajni. Proračun bo pokril celoten izpad pokojninske blagajne, ki je ocenjen na 336 milijonov evrov, zato bo transfer iz proračuna v letu 2027 bistveno višji. Proračun bo pokril tudi manjši izpad zdravstvene blagajne.

Ministrstvo bo zagotovilo določene ukrepe, ki se trenutno še zbirajo, in so dveh vrst. »Prvi zahtevajo spremembo zakonodaje, drugi pa ne in pomenijo optimizacijo poslovanja javnega sektorja ter ureditev evidenc prejemnikov dohodkov iz javnih blagajn,« je povedal minister. Po njegovih besedah bo nekatere odhodke mogoče tudi zamakniti, predvsem investicije, ki jih zakoni določajo za deset let vnaprej, kot velja za investicije v zdravstvu. Po uspešni izvedbi načrta za okrevanje in odpornost so resorni ministri ugotovili, da so bile nekatere investicije morda načrtovane prezgodaj in jih je mogoče tudi prestaviti.

„Zagotavljam, da bodo po uveljavitvi razvojnega zakona vse pokojnine redno izplačane, zdravstvene storitve pa ne bodo spremenjene. Prizadevali si bomo, da bo njihova kakovost čim višja. Zato ni nobene bojazni, da bi, kot slišim v medijih in na družbenih omrežjih, prišlo do razpada socialne države ali omejevanja storitev. Res pa je, da bomo nekatere stvari optimizirali in izboljšali, kar je lahko zgolj pozitivno,“ je sklenil minister.