Finančni petek: Financiranje občin

Občine svoje delovanje in razvoj financirajo iz treh virov:

1. Lastni viri

Največji del prihodkov občin predstavlja dohodnina, ki jo občine prejemajo z rednimi tedenskimi nakazili od države, prihodki od premoženja (najemnine za oddajanje premoženja) ter nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), ki ga vsaka občina določi samostojno. Občine s predpisi samostojno določajo tudi občinske takse, globe za kršitve občinskih predpisov in drugo.

Pod ostale lastne vire štejemo še davke na premoženje, na dediščine in darila, na promet nepremičnin, davke na dobitke od iger na srečo, okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda in odlaganje odpadkov, turistično takso, najemnine od oddajanja premoženja v najem, prihodke od koncesij, donacije in druge prihodke.

2. Transferni prihodki iz državnega proračuna in proračuna EU

Namenjeni so sofinanciranju programov in investicij širšega pomena:

Država iz državnega proračuna sofinancira investicije v javno infrastrukturo, s čimer uravnava razvitost med občinami in regijami. Ob tem občine tudi črpajo sredstva iz strukturnih in kohezijskih skladov EU za večje razvojne in okoljske projekte.

Državni proračun dodatno sofinancira delovanje skupnih občinskih uprav, zagotavlja sredstva za dvojezičnost ter uresničevanje pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti, zagotavlja sredstva občinam z romskimi prebivalci, občinam na območju Triglavskega narodnega parka, sredstva za uravnoteženje razvitosti občin, za zmanjševanje objektivnih razlik med občinami ter financira posebne naloge v širšem javnem interesu.

3. Zadolževanje

Za financiranje investicij in razvojnih projektov se občine lahko zadolžujejo, ob tem pa so podvržene zakonsko določenim pogojem. Zadolžujejo se lahko dolgoročno, kratkoročno, lahko pa tudi likvidnostno znotraj proračunskega leta, s čemer si pomagajo v primeru, da se soočajo z začasnim nesorazmerjem med prihodki in odhodki proračuna.

Primerna poraba, povprečnina in kazalniki razvitosti občin

Povprečnino predlaga vlada po posvetovanju z združenji občin, določi pa jo Državni zbor. Na podlagi povprečnine nato za vsako občino posebej izračunamo znesek primerne porabe in posledično dohodnine, ki je namenjena občini za izvajanje zakonskih nalog. Če država za financiranje zakonskih nalog občin ne bi imela dovolj sredstev vplačane dohodnine, bi morala nameniti dodatna sredstva državnega proračuna, tako imenovano finančno izravnavo. Kazalniki razvitosti občin pa določajo delež sofinanciranja investicij iz državnega proračuna.