Ukrepanje v prid naravi: Kaj mora svet doseči v Erevanu
Ko se bodo vlade med 19. in 30. oktobrom zbrale v Erevanu na 17. zasedanju Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti, bo pred njimi preprosto, a zahtevno vprašanje: ali držimo obljubo?
V Kunminško-montrealskem globalnem okviru za biotsko raznovrstnost je bil določen načrt, da bi zaustavili izgubo biotske raznovrstnosti in ta trend obrnili do leta 2030 ter naravi omogočili pot k okrevanju. Na zasedanju COP17 bodo države prvič pregledale skupni napredek pri doseganju ciljev tega načrta. Naslov Ukrepanje v prid naravi nakazuje, da je cilj konference izvajanje in ne sprejemanje novih deklaracij.
Naših šest držav obsega otoke v Atlantskem in Indijskem oceanu, nordijsko visokogorje, alpske in tropske gozdove, gore, mangrove in koralna morja ter eno najgosteje poseljenih tropskih mest na svetu. Druži nas prepričanje, da so čisti, zdravi in trajnostni ekosistemi temelj razvoja, stabilnosti, spoštovanja človekovih pravic in miru ter da mora zunanja politika biotsko raznovrstnost, podnebje, vodo in oceane obravnavati kot eno samo področje.
Kaj pričakujemo od Erevana
Iskren pregled. V svetovnem pregledu mora biti jasno navedeno dejansko stanje na podlagi znanstvenih dognanj in preglednega nacionalnega poročanja. Njegov namen ni iskanje krivcev, temveč ugotavljanje, kje je podpora najbolj potrebna in kje je mogoče pospešiti napredek.
Financiranje, ki ustreza nalogi. Za izvajanje mora biti financiranje iz vseh virov dostopno državam, ki ga najbolj potrebujejo. Pričakujemo napredek pri učinkovitem zagonu sklada Cali, da se bodo koristi digitalnih podatkov o genskem zaporedju pravično porazdelile, ob priznavanju dopolnjujočih se vlog javnega in zasebnega financiranja ter povečanju naložb, ki bodo dopolnjevale javno financiranje.
Odgovornost, ki deluje. Cilji brez spremljanja ostajajo le želje. Močnejše nacionalno poročanje, jasnejši kazalniki in posodobljene strategije za biotsko raznovrstnost bodo omogočili, da se bo okvir ocenjeval na podlagi rezultatov na kopnem in na morju.
Usklajenost med konvencijami iz Ria. Biotska raznovrstnost je temelj zdravih ekosistemov, dobrega počutja ljudi in odpornih družb. Prav tako se izguba biotske raznovrstnosti, podnebne spremembe in širjenje puščav medsebojno krepijo. Sonaravne rešitve in na ekosistemih temelječi pristopi, ki jih priznavajo vse tri konvencije, lahko hkrati koristijo naravi, podnebju in ljudem, če dopolnjujejo zmanjšanje izpustov, ne pa, da ga nadomeščajo.
Vključevanje in pravice. Domorodna ljudstva in lokalne skupnosti, ženske in dekleta, otroci in mladi ter invalidi so imetniki pravic in partnerji, katerih znanje in vodilna vloga odločata o tem, ali bo ohranjanje narave trajno. Še naprej se zavzemamo za človekovo pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja.
Kaj prinašamo
Sodelovanje, znanost ter skupno znanje in izkušnje lahko dosežejo več kot katerakoli posamezna država. Vsak od nas prihaja v Erevan z izkušnjami, ki jih lahko deli z drugimi, in z odprtostjo za nova znanja:
- Zelenortski otoki so dom ene največjih populacij gnezdečih glavatih morskih želv na svetu, ki so ji patrulje pod vodstvom skupnosti in strožji zakon proti divjemu lovu pomagali, da si opomore.
- Kostarika je s pomočjo plačil za ekosistemske storitve gozdnatost povečala s približno četrtine svojega ozemlja v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja na več kot polovico.
- Islandija več kot stoletje obnavlja erodirana zemljišča in zdaj svoje strokovno znanje širi s programom usposabljanja za obnovo zemljišč za države v razvoju.
- Singapur bo do leta 2030 posadil še milijon dreves in dodal vsaj 200 hektarov naravnih parkov v okviru svoje vizije Mesto v naravi.
- Z 61-odstotnim deležem gozdov, ki se še vedno povečuje, in 40 odstotki ozemlja, ki je vključeno v naravovarstvena območja, Slovenija ohranja enega najvišjih deležev zaščitenih območij na svetu.
- Združeni arabski emirati si prizadevajo za posaditev 100 milijonov mangrov do leta 2030 in so dosegli priznanje devetih ključnih območij biotske raznovrstnosti svetovnega pomena, vključno z zaščitenim območjem arabskega oriksa, kjer živi največja populacija te vrste na svetu, in morskimi območji, na katerih živi druga največja populacija dugongov na svetu.
Preizkus pred nami
Uspeh v Erevanu se bo meril po tem, ali bo v prihodnjih letih več kopnega in morja učinkovito zaščitenega in obnovljenega, ali bo več financiranja doseglo tiste, ki ga potrebujejo, in ali bo več ljudi videlo sebe kot del rešitve.
Okvir že obstaja. Kar potrebujemo, je politična volja za ukrepanje. Ohranjanje biotske raznovrstnosti se ne doseže le s pravili – doseže se s sodelovanjem, strokovnim znanjem, tehnološkimi rešitvami in sposobnostjo ukrepanja. V Erevan prihajamo pripravljeni na sodelovanje z vsemi pogodbenicami, da bi dosegli pozitiven rezultat.